monoton [grško],
1. splošno: enoličen; samostalnik monotonija.
2. matematika: lastnost zaporedij števil: vsak naslednji člen je večji (manjši) od prejšnjega; lastnost realnih funkcij: z naraščanjem vrednosti neodvisne spremenljivke naraščajo (padajo) vrednosti funkcije.

Sorodna gesla: zaporedje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek