Jan Mayen [∼ májən], težavno dostopen bazaltni otok v Arktičnem oceanu, 373 km2, z delujočim vulkanom (Beerenberg, 2277 m), s katerega sega do morja več ledenikov. 1607 ga je odkril H. Hudson, pozneje imenovan po Nizozemcu Janu J. Mayu. Do sredine 17. st. je bila na njem kitolovska postaja. 1882/83 in 1932/33 so ga raziskovali Avstrijci, od 1929 pa je norveški. Na njem sta meteorološka in radijska postaja, sicer pa je nenaseljen.