horizont,
1. splošno: obzorje, naravni horizont, del površja, ki ga vidi opazovalec s trenutnega stojišča. – Krivuljo, ki omejuje obzorje, imenujemo obzornica.

Sorodna gesla: navigacija | perspektiva
2. astronomija: veliki krog, v katerem nebesno kroglo (nebo) seka vodoravna ravnina skozi opazovališče (matematični horizont) ali tej vzporedna ravnina skozi središče Zemlje (astronomski horizont).

Sorodna gesla: armilarna sfera | azimut | nebo | severišče | umetni horizont
3. geologija: manjše geološko obdobje in njegove usedline; ugotovljen le s fosili in drugo značilno vsebino.

Sorodna gesla: fosil
4. pedologija: del talnega profila.

Sorodna gesla: talni profil


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek