selen (latinsko selenium [grško selene, ‘Luna’]), simbol Se, dvo-, štiri- in šestvalentni, žveplu podoben, pretežno nekovinski kemijski element, vrstno število 34, atomska masa 78,96; pojavlja se v petih nekovinskih modifikacijah: treh rdečih in dveh črnih in v (najstabilnejši) sivi modifikaciji s polprevodniškimi lastnostmi; gostota 4,8 g/cm3, tališče 220,2 °C, vrelišče 685 °C. Selen je v sledovih v naravnih sulfidih (železov kršec, bakrov kršec, cinkova svetlica), redko v čistih selenovih mineralih kot berzelianit, Cu2Se, ali tiemanit, HgSe; pridobivajo ga iz lebdečega prahu pri praženju (kot trden SeO2, selenov dioksid), iz mulja v svinčevih hramih pri pridobivanju žveplove(VI) kisline, iz anodnega mulja pri elektrolitskem pridobivanju bakra (ZDA; Kanada). Selenovi kristali imajo lastnosti polprevodnikov; uporabljajo jih za suhe usmernike (selenski usmernik), v fotoelementih in posebej v laserskih tiskalnikih, tudi pri kserografiji.
Dostopnost