masa (simbol m), osnovna količina, s katero merimo lastnost snovi, da se upira pospeševanju (vztrajnostna masa, vztrajnost) in da ga privlači gravitacijsko polje (težnostna masa, teža, gravitacija). Enota za maso je kilogram (oznaka kg). V praktičnem življenju razlike med vztrajnostno maso in težnostno maso ni mogoče izmeriti. Einsteinova splošna relativnostna teorija temelji na načelu o ekvivalentnosti, ki pravi, da sta obe masi enaki. V klasični mehaniki je masa konstantna količina (mirovna masa, m0). To je približek, ki velja pri majhnih hitrostih. Pri hitrostih, ki so v primerjavi s svetlobno hitrostjo velike, je treba upoštevati relativistični popravek, ki ga izračunamo po formuli:
pri tem je c svetlobna hitrost, v hitrost telesa, m0 pa njegova mirovna masa. Če hitrost v narašča proti svetlobni hitrosti, narašča masa m proti neskončnosti. Snovni delci zato ne morejo doseči svetlobne hitrosti. Med maso m in energijo E velja Einsteinova enačba E = m · c2, ki izhaja iz posebne relativnostne teorije. Enačba pravi, da je masa le ena od pojavnih oblik energije, kar opazimo posebej pri jedrskih reakcijah.
Dostopnost