pomen, 1. splošno:smisel, vsebina stvari; bistvene lastnosti nečesa.2. filozofija:smiselna predstavitev stvari v nekem drugem, navadno jezikovnem znaku (pomenoslovje), pri čemer je sporno, kako je treba to razmerje natanko dojeti. Tradicionalno enačenje pomena z mišljenim predmetom izhaja iz objektivne, v skrajnem primeru kulturno neodvisne, zunajjezikovne, realne povezave med predmetom in pomenom (B. Bolzano, E. Husserl), medtem ko nominalizem postavlja temu nasproti arbitrarnost znaka. Druga stališča pomena se ne nanašajo na razmerje med označeno stvarjo in njeno jezikovno predstavitvijo, ampak na razmerje med stvarjo in duhovno predstavo ali na odnos med duhovno predstavo in jezikovnim znakom, ali na razmerje med jezikovnim znakom in stvarjo (semiotika, znak). Dunajski krožek je zagovarjal enačenje pomena z mišljenim predmetom, vendar glede na njegovo funkcijo v jeziku (»jezikovna igra«).