• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Sirija (uradno ime Al Ǧumhūriyya al 'Arabīyya as Sūriyya, Arabska republika Sirija), država v jz. Aziji, ob Sredozemskem morju, meji na Turčijo, Irak, Jordanijo, Izrael in Libanon.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura, poletni čas
površina 185.180 km2, SZ–JV 400 km, JZ–SV 760 km
prebivalstvo 16,1 mln., 87 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 68 let
glavno mesto Damask, 1,7 mln. preb., 700 m nad morjem, v oazi Ghuta, na jugozahodu dežele
upravna razdelitev 13 provinc in območje glavnega mesta Damask
članstvo v organizacijah OZN (od 1961; od 1945 z Egiptom ustanovna članica), Arabska liga, Skupni arabski trg, OAPEC, OIC
uradni jezik arabski
denarna enota lira/funt/livra (oznaka SYP)


Naravne razmere
Naravnogeografsko se Sirija deli na gorati z. del in ravninsko puščavsko-stepsko pokrajino srednje in vzhodne Sirije, skozi katero teče Evfrat. Ravninski v. del obsega več kot polovico državne površine. Nad ozkim, ok. 200 km dolgim obalnim pasom se dviga (do 1385 m visoko) sredozemsko grudasto gorstvo, ki loči obalo od notranjosti. Grudasto gorstvo obsega gorovje Jabal al Nuşayrīyah, ki poteka vzporedno z obalo, Sirski tektonski jarek (dolina reke Azi in depresija Ghab) in v. gorski čok z nižjim hribovjem. Na JZ se dvigujeta gorovji Antilibanon in Hermon več kot 2600 m visoko. Proti V sledi obsežna apnenčasta plošča Sirske puščave, ki jo na J omejuje vulkansko hribovje Jabal ad Durūz (visoko do 1803 m). Na SV prehaja plošča v mezopotamsko ravnino z ozko rečno oazo Evfrata.
Podnebno leži Sirija na prehodnem območju med milim sredozemskim in suhim celinskim podnebjem. Letna količina padavin se zmanjšuje proti notranjosti, na obali je več kot 1000 mm padavin, na JV pa manj kot 100 mm. Povprečne januarske temperature so med 12 °C na obali in 7 °C v notranjosti, avgustovske temperature pa med 28 in 33 °C. V z. gorovju uspevajo gozdovi (predvsem iglavci), v notranjosti dežele pa prevladuje stepa, ki proti JV prehaja v polpuščavo in puščavo.

Prebivalstvo
Večina prebivalstva je sirskih Arabcev; pomembne manjšine so Kurdi (na SV), Armenci, Čerkezi in Turki. V državi živi tudi ok. 350.000 Palestincev (deloma begunci). Zaradi hitre rasti sirskega prebivalstva je v Siriji zelo visok delež mladega prebivalstva (skoraj 50 % prebivalcev je mlajših od 15 let). Glavna naselitvena območja so na Z države, kjer so najboljši gospodarski pogoji, tam so v smeri S–J nanizana mesta Alep–Ḩamāh–Homs–Damask, ki niso samo največja naselja v državi, temveč tudi najpomembnejša industrijska središča. Na puščavskih območjih živijo nomadi, ki postopno opuščajo nomadizem. Skoraj 90 % Sircev je muslimanov, večina je sunitov, drugi so šiiti razl. usmerjenosti (izmaeliti, alaviti). Sirski kristjani (9 %) se delijo na številne (staroorientalske, pravoslavne, katoliške) skupnosti. Pomembna verska manjšina so druzi, v državi živi tudi nekaj tisoč judov. V Siriji je splošna šolska obveznost med 6. in 12. letom starosti (delež nepismenih 35 %); poleg državnih šol številne verske šole, kjer poučujejo Koran. Sirija ima štiri univerze: v Damasku (ustanovljena 1923), Alepu (1960), Latakiji (1971) in Homsu (1979).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1973 je Sirija predsedniška republika. Državnega predsednika, ki mora biti musliman, predlaga vladajoča stranka Baas, po imenovanju v ljudski skupščini ga za sedem let neposredno voli ljudstvo. Predsednik ima široka pooblastila z izvršno oblastjo, hkrati je vrhovni poveljnik vojske. Zakonodajni organ je ljudska skupščina z 250 poslanci, izvoljenimi za štiri leta. Politične stranke Sirije so povezane v skupno vsearabsko stranko Napredna narodna fronta. Velik politični vpliv ima vojska. Pravosodje temelji na islamskem šeriatskem pravu; delno vpliv francoskega prava.

Gospodarstvo
Temelj sirskega gospodarstva, ki je od 60. let naprej pod državnim nadzorom, je kljub prizadevanjem za raznovrstnost še vedno kmetijstvo. Približno četrtina vseh aktivnih prebivalcev je zaposlena v kmetijstvu, ki je še vedno pretežno zasebno. Približno petina površin je namenjena poljedelstvu; namakalna območja so sistematično povečali. Pridelovanje je zgoščeno predvsem v primorju in v sredozemskem hribovju. Z urejanjem rodovitne ravnine na SV Sirije (Jazīrah) so precej povečali poljedelske površine; središče sodobnega namakalnega kmetijstva je dolina Evfrata (predvsem pridobivanje bombaža). Poglavitna kmetijska pridelka sta pšenica in ječmen, za izvoz pa so pomembni bombaž, sladkorna pesa, stročnice, zelenjava in tobak, na sredozemskem območju pa tudi olive in sadje. Vsakoletni delež izvoza je zelo nestanoviten in odvisen od letne količine padavin. Živinoreja ustvarja okoli tretjino skupne kmetijske proizvodnje.
Gospodarsko pomembno (od 1968) je izkoriščanje donosnih nahajališč nafte na SV države. Nafta in naftni derivati so zdaj najpomembnejše izvozno blago. Industrija je omejena na proizvodnjo potrošnih dobrin (posebej tekstil, usnje, steklo in tobačni izdelki, živila in gospodinjske naprave); poleg tega so pomembni železarstvo in jeklarstvo, proizvodnja umetnih gnojil in cementa.
V prometu je najpomembnejše cestno omrežje, ki so ga v zadnjih letih precej razširili (75 % asfaltiranih cest). Železniško omrežje obsega več ozkotirnih in normalnotirnih prog, ki pa med seboj niso povezane, pomembne so predvsem proge iz Alepa do Libanona, od turške do iraške meje in iz Damaska do Jordanije oz. Bejruta. Najpomembnejše pristanišče je Latakija; naftni pristanišči sta Ţarţūs in Bāniyās (tam se končata naftovoda iz Saudove Arabije in Iraka). Mednarodno letališče je v bližini Damaska. Turizem (posebej antična mesta, npr. Palmira) je za zdaj slabo razvit.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 18,2 mlr. USD, 1130 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 27 %, industrija 23 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2001, ocena) 4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 22 mlr. USD


Zgodovina
Prvi prebivalci na ozemlju Sirije so bili Amoriti in Kanaanci (Feničani). Ugodna lega Sirije med zgodnjimi razvitimi kulturami (Mezopotamija, Egipt) je spodbujala nenehno menjavanje oblastnikov: najprej so na S zavladali Akadci (Akad), nato so od sredine 2. tl. pr. n. š. severni del države osvojili Mitani oz. Hetiti, J pa so obvladovali Egipčani. Po vpadu ljudstev z morja ob koncu 2. tl. in zlomu hetitske in egiptovske moči priseljevanje Aramejcev. V 8. st. so vso Sirijo osvojili Asirci, 539–333 pr. n. š. je bila satrapija perzijske države (Ahajmenidi). Po konsolidaciji držav diadohov je Sirija postala del države Selevkidov; 64 pr. n. š. so jo osvojili Rimljani. Po razpadu rimskega cesarstva 395 n. š. je Sirija pripadla Bizancu. Na prelomu v 6. st. je postala Sirija sestavni del države Sasanidov, 634 so jo osvojili Arabci, 877–1516 z manjšimi prekinitvami pod egiptovsko oblastjo; 1516–1920 sestavni del Turčije; 1920–46 francosko mandatno ozemlje. 1948 je Sirija v prvi arabsko-izraelski vojni utrpela hud poraz v s. Palestini. 1958–61 del Združene arabske republike. Od 1963 je vlado sestavljala socialistična stranka Baas. V tretji arabsko-izraelski vojni 1967 (šestdnevna vojna) je Sirija izgubila Golansko višavje. 1970 je obrambni minister H. Al Assad postal ministrski predsednik (od 1971 predsednik države). V četrti arabsko-izraelski vojni 1973 Siriji ni uspelo osvojiti Golanskega višavja. Maja 1974 je sklenila z Izraelom dogovor o obojestranskem umiku čet z Golanskega višavja. Po 1976 se je Sirija zapletla v libanonsko državljansko vojno. 1979/80 so v Siriji izbruhnili spopadi med sunitsko večino in šiitskimi alaviti. 1981 je Izrael anektiral Golansko višavje. V iraško-iranski vojni 1980–88 (prva zalivska vojna) je Sirija podpirala Iran. Po iraški aneksiji Kuvajta avgusta 1990 se je Sirija pridružila protiiraški koaliciji, ki je osvobodila Kuvajt. Od takrat podpira reševanje zapletov na Bližnjem vzhodu po mirni poti. Na volitvah avgusta 1994 si je največ sedežev v parlamentu znova zagotovila stranka Baas. 26.6.1997 na pobudo Sirije podpisan sporazum med šestimi prozahodnimi zalivskimi državami, Egiptom in Sirijo o ustanovitvi arabskega prostega carinskega območja. Al Assad je umrl junija 2000 in nasledil ga je sin Bashir. Po 2001 in prihodu A. Sharona na oblast v Izraelu, so se pogajanja med Izraelom in Sirijo ustavila. ZDA in Izrael Sirijo obtožujeta, da podpira teroristične skupine, in Izrael je konec 2003 celo bombardiral domnevno teroristično središče pri Damasku na sirskem ozemlju, ZDA pa so uvedle gospodarske sankcije. Sirija vse obtožbe zanika.

Sorodna gesla: Akad | Al Assad, Hafez | Baas | Bližnji vzhod | Damask | Feničani | Hetiti | Jazīrah | ljudstva z morja | Mitani | Sasanidi | Selevkidi | Sharon, Ariel | Sirija | Sirska puščava | Združena arabska republika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek