bankovec, neobrestovani papirni denar, ki se glasi na okrogel znesek domače valute in je zakonito plačilno sredstvo; izda ga centralna izdajateljska banka (centralna banka). Prvotno so bile izdajateljske banke dolžne imeti popolno pokritje izdanih bankovcev v žlahtnih kovinah, zdaj pa je, če sploh, predpisano le delno pokritje (mdr. v Švici). Do prve svetovne vojne veljavna obveznost zamenljivosti bankovca za zlato ali srebro ni veljala nikjer več. Zdaj ima bankovec svojo menjalno vrednost v količinah dobrin in storitev, ki so predmet denarne menjave. – Zaradi varstva pred ponarejanjem se v bankovce pri tiskanju vgradijo razni vodni žigi in nitke; še posebej težko je ponarediti kombinacijo razl. tiskarskih postopkov in upodobitev na bankovcih (portret in giljoša). – Poškodovane bankovce centralna banka sproti jemlje iz obtoka, jih uniči in nadomesti z novimi. Podatki o količini denarja oz. bankovcev v obtoku se tedensko objavljajo v bančnem izkazu.

Sorodna gesla: bakrorez | bančni izkaz | centralna banka | denar | denarno kritje | giljoša | gotovina | irisni tisk | notni tisk | obveznost unovčitve | papirni denar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek