predenje, 1. tekstil:izdelava preje iz kratkih vlaken ali izdelava kemičnih vlaken iz predilnih tekočin. Pri ročnem predenju iz kodelje na preslici predica vleče snopiče vlaken in jih hkrati vije s pomočjo vretena. To je okrogla, na eni strani zašiljena kratka palica, ki visi na spredeni preji in jo je mogoče s prsti spraviti v kroženje kot vrtavko. Kratka volnena, bombažna, lanena idr. vlakna se ovijajo med seboj, nastajajočo prejo pa je treba še raztegniti; sila trenja med vlakni daje preji trdnost. Najstarejša najdena vretena izvirajo iz neolitika. V 13. st. se je pojavil kolovrat (na ročni pogon), v 16. st. pa kolovrat s podnožko; vreteno je tedaj prejo vilo in navijalo sočasno. Strojno predenje se deli na: a) pripravo vlaken – rahljanje, čiščenje, mikanje idr.; s strojev za pripravo prihajajo vlakna v obliki pramenov oz. kopren ali pa kot okrogla predpreja; b) egaliziranje (poenakomerjanje) teh tvorb z dvojenjem in raztezanjem; c) predenje vlaknatih tvorb v prejo v eni ali več stopenj po razl. postopkih predenja, kar je odvisno predvsem od vlaken; predenje poteka zlasti na prstanskih predilnikih, redkeje na selfaktorjih. Predilnik ima veliko število vreten; velikost predilnic se meri večinoma po številu vreten (večje imajo nekaj sto tisoč do milijon vreten). Prvi predilnik, ki ga je 1769 izumil R. Arkwright, je ena od iznajdb, s katerimi se je začela industrializacija. V proizvodnji kemičnih vlaken v predenju kot surovino uporablja naravne ali sintetične polimere; predilno tekočino (iz celuloze, kaprolaktama idr.) potiskajo skozi fine luknjice predilnih šob, nastale niti raztezajo in jih strdijo na zraku ali v posebni kopeli; tako nastanejo neomejeno dolga, tanka vlakna (po zgledu sviloprejke ali pajka).
Dostopnost