disident [latinsko, ‘ločenec’],
1. zgodovina: v srednjem veku protestant v katoliškem okolju; v Veliki Britaniji odpadnik anglikanske Cerkve (nekonformist); na Poljskem nekatolik; v ameriškem sodnem postopku predstavnik mnenjske manjšine.

Sorodna gesla: nekonformist
2. sociologija: skupna označitev kritično mislečih, posebej borcev za človekove pravice v državah nekdanjega vzhodnega bloka.

Sorodna gesla: človekove pravice | neoseba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek