niobij (latinsko niobium; po Niobi, Tantalovi hčeri, ker se pogosto pojavlja skupaj s kovino tantalom), simbol Nb, nekdaj kolumbij, simbol Cb, večinoma petvalentni kemijski element, vrstno število 41, atomska masa 92,906; svetlosiva, dobro kovljiva kovina; tališče 2468 °C, vrelišče ok. 4927 °C, gostota 8,58 g/cm3, v kislinah je povsem netopen. Dobijo ga iz minerala niobita z elektrolizo taline niobijevega pentoksida (Nb2O5). Niobij je sestavina proti visokim temperaturam odpornih zlitin za plinske turbine in rakete. Medkovinska spojina niobijgermanij, Nb3Ge, je dolgo veljala za spojino z največjim temperaturnim pragom za superprevodnost (superprevodna že pri 22 K, druge snovi šele pod 10 K), prav tako visoka, 18,2 K, je temperatura niobijkositra, Nb3Sn. Ta spojina ima superprevodne lastnosti tudi v ekstremno močnih magnetnih poljih (do ok. 20 tesla).
Dostopnost