zvočna sled, pas na nosilcu zvoka, na katerem je na ustrezne način zapisan zvočni signal. Na zvočnem filmu teče ob strani filma. Med snemanjem sveti na sled (glede na jakost zvoka) majhno svetilo. Glasnejše dele močneje osvetli kot tišje. Pri predvajanju fotocelica zazna količino svetlobe, ki pride skozi sled, in izdela ustrezen električni signal. Pri sodobnih filmih je zvok posnet na magneten trak. Pri videorekorderjih je del traku namenjen sliki, del pa zvoku. Trak za magnetofone je razdeljen na več sledi. Navadno sta dve namenjeni zapisu stereosignala. Studijski uporabljajo do 24 sledi; vsaka od njih ima zapisan del signala (npr. posebej posnamejo kitaro, pevca) iste skladbe. Na koncu jih ob pomoči mešalne mize združijo. Kakovost zvoka je odvisna od širine sledi. Na gramofonski plošči je sled vrezana v vinilno snov.
Dostopnost