• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
geometrija [grško, ‘zemljemerstvo’], del matematike, izvira iz praktičnih potreb (npr. v Egiptu so po poplavah merili zemljišča); Grki so jo razvili v znanost (Tales iz Mileta, Pitagora, Hipokrat, Platon, Evklid iz Aleksandrije, Arhimed, Apolonij iz Perge). Preučevali so geometrijske objekte, ki jih je mogoče konstruirati s šestilom in ravnilom (planimetrija oz. stereometrija). Razvoj je vodil do računov s formulami in enačbami (analitična geometrija). Uporaba zahtevnejših metod analize je značilna za diferencialno geometrijo, ki preučuje krivulje in ukrivljene ploskve. Zveze v pravokotnem trikotniku so osnova trigonometrije, sferični trikotniki nastopajo v sferični geometriji (sferičen). Opisna geometrija preučuje projiciranje geometrijskih teles na ravnine, projektivna geometrija študira lastnosti geometrijskih objektov, neobčutljive za delovanje grup (J.-V. Poncelet, J. Steiner, C. F. Klein). Evklidska geometrija temelji na Evklidovem aksiomu o vzporednicah, neevklidska geometrija (absolutna geometrija) pa se temu aksiomu odpoveduje (C. F. Gauß, F. Bolyai, N. I. Lobačevski). B. Riemann je posplošil pojem prostora in s tem vpeljal nove tipe prostorov, ki so pozneje postali pomembni v geometriji in fiziki (A. Einstein, relativnostna teorija).

Sorodna gesla: aksiom | analitična geometrija | Apolonij iz Perge | Arhimed | Bolyai, Farkas | diferencialna geometrija | Einstein, Albert | Evklid iz Aleksandrije | Gauß, Carl Friedrich | Hipokrat | indikatriksa | Klein, Christian Felix | Lobačevski, Nikolaj Ivanovič | matematika | opisna geometrija | Pitagora | planimetrija | Platon | Poncelet, Jean-Victor | projektivna geometrija | prostor | relativnostna teorija | Riemann, Bernhard | sferičen | Steiner, Jakob | stereometrija | Tales iz Mileta | trigonometrija | trikotnik | vesolje | znanost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek