litij (latinsko lithium), simbol Li, enovalentni kemijski element, vrstno število 3, atomska masa 6,941; srebrno svetleča, mehka, vendar žilava lahka kovina (najlažja), na zraku posivi, gostota 0,534 g/cm3, tališče 181 °C, vrelišče 1342 °C; reagira z vodo, pri čemer nastaja vodik, plamen obarva karminasto rdeče, hranimo ga pod lahkim bencinom. Litij je v številnih mineralih, predvsem v spodumnu, najpomembnejša nahajališča so v Kanadi (Manitoba); tudi v morski vodi, tleh, mineralnih vodah in rastlinah. Pridobivajo ga z elektrolizo taline litijevega in kalijevega klorida.
Uporaba: za pripravo tritija z obstreljevanjem z nevtroni v jedrski tehniki, kot dodatek zlitinam; zaradi velikega elektrokemijskega redukcijskega potenciala se uporablja kot anodni material v litijevih baterijah. Litijev oksid v keramiki in steklarski industriji; litijev klorid in litijev fluorid kot snov za varjenje aluminija in magnezija; litijev aluminijev hidrid, LiAlH4, je pomembno redukcijsko sredstvo pri sintezi organskih spojin. Litijev devterid (63LiD) je glavna sestavina vodikove bombe, kar povečuje njegov pomen. Izvoz litija iz Amerike je strogo nadzorovan.
Pri elektrolizi staljenega litijevega hidrida, LiH, nastaja na anodi vodik, H2, in na katodi litija, kar pomeni, da so v talini hidridioni (H).

Sorodna gesla: Bunsen, Robert Wilhelm | tritij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek