kiniki (grško kyon, ‘pes’), privrženci kiniške šole (tako se imenuje po »pasjem« načinu življenja kinikov), ki jo je ok. 400 pr. n. š. ustanovil Antisten. Kot najvišjo vrlino in edino postavko sreče so kiniki učili samozadostnost. Zanikali so vse običajne vrednote, zlasti državne zakone, religiozno tradicijo in zakon. Poleg Antistena sta bila kinika predvsem Diogen iz Sinope in Krates iz Teb. Poznoantična kinična šola, ki je nastala ok. 250 pr. n. š., je popularizirala poseben slog.
Dostopnost