rastriranje, pri digitalnem rastriranju združujejo elementarne točke v rastrske strukture, ki upodabljajo navidezne rastrske tone. Navidezne zato, ker so vse elementarne točke enako obarvane, namišljeni toni pa nastajajo, ker oko ne vidi posameznih točk v rastrski strukturi. Elementarne točke najpogosteje združujejo, tako da posnemajo fotomehanično oblikovane rastrske pike. Rastrske pike so vedno na istem mestu, rastrske tone pa upodabljajo s spreminjanjem njihove velikosti. V ta namen je v eni piki združenih več ali manj elementarnih točk. Ker se dotikajo, jih ne vidimo niti pri ustrezni povečavi, opazen je samo bolj ali manj nazobčan obod rastrske pike. Ker posnemajo fotomehanične rastrske pike, se tehnologija imenuje amplitudno rastriranje. Elementarne točke pa se lahko v rastrski strukturi razporedijo tudi drugače. Svetlosti ne upodablja več velikost rastrskih pik, ampak število elementarnih točk v strukturi. Pri tem se njihova lokacija nenehno spreminja. V primerjavi z amplitudnimi rastrskimi strukturami imajo številne prednosti, zlasti pa bolje upodabljajo barve in podrobnosti (risba, večja čitljivost); predvsem zato, ker so tako zasnovane, da posnemajo klasično fotografsko sliko, ki jo tvorijo zrnca elementarnega srebra. Zrnca srebra se zgoščajo glede na svetlost in glede na risbo izvirnika. Da bi to dosegli, morajo elementarnim točkam v strukturi glede na svetlost, risbo in podrobnosti izvirnika spreminjati tudi gostoto. Tako nastane dinamična rastrska struktura, ki se prilagaja slikovni vsebini izvirnika. Ker tone in podrobnosti upodablja z gostoto naključno razporejenih elementarnih točk, se imenuje frekvenčna rastrska struktura, tehnologija, s katero nastane, pa je frekvenčno rastriranje. Pri digitalnem rastriranju se uporablja pojem frekvenca v zvezi z gostoto elementarnih točk na dolžinsko enoto (običajno dpi – dots per inch, dcm ali dpc – dots per centimeter), pojem amplituda pa v zvezi z velikostjo rastrske pike (lpi – lines per inch, lcm ali lpc – lines per centimeter), ki jo sestavlja več enako gostih elementarnih točk. Pri frekvenčnem rastriranju je torej konstantna amplituda, pri amplitudnem pa frekvenca elementarnih točk. Elementarne točke riše oz. osvetljuje laserski žarek. Digitalno rastriranje temelji na osvetljevanju manjših točk, ki jih osvetljevalnik ali tiskalnik kot mozaik sestavlja v amplitudno ali frekvenčno oblikovane rastre, torej tudi v klasične rastrske pike. Prvo frekvenčno rastrirano reprodukcijo v Sloveniji so natisnile Slovenske novice (31.3.1995).
Dostopnost