Parmenid (Parmenides), grški filozof, *ok. 515 pr. n. š. Elea (j. Italija), †ok. 445 prav tam; utemeljitelj ontologije; zagovarjal nauk, po katerem obstaja zgolj ena, nujna, nespremenljiva bit, ki jo je mogoče dojeti le z umom, in sicer na podlagi prvotne enotnosti mišljenja in biti; svet, ki obstaja le v gibanju in spreminjanju in ga je mogoče zaznavati le s čutili, je (v nasprotju s Heraklitom) razlagal kot videz. Po Parmenidu je svet nastal z Erosom iz mešanice obeh prapočel, luči (ognjenega, delujočega) in teme (težkega, trpnega, zemlje). – V slovenščini Fragmenti (1995).

Sorodna gesla: Demokrit | eleati | eno | filozofija identitete | gibanje | grška filozofija | grška književnost | Heraklit | Heziod | nič | ontologija | Zenon starejši


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek