pretvornik,
1. elektrotehnika: 1) naprava, ki spreminja vhodne količine v izhodne količine drugačne vrste. Obstajajo mehansko-električni, termično-električni, magnetno-električni pretvorniki idr. V tehniki avtomatizacije uporabljajo pretvornike za prilagajanje regulatorjev oz. procesnih računalnikov regulacijski progi. 2) z elektromotorjem spojen generator ali elektromotor z dodatnim generatorskim navitjem za pretvarjanje vrtilnega toka v izmenični tok ali enosmerni tok (in obratno). Pretvornik brez gibljivih delov s tiristorji (usmerniki) so osnovni sestavni deli močnostne elektronike. 3) priprava, ki deluje kot frekvenčni pretvornik ali se uporablja za nadaljnje vodenje pretvorjene frekvence pri skupinskih antenah, tudi kot predpriključna naprava za sprejem frekvenc, za katere sprejemnik ni konstruiran.

Sorodna gesla: enosmerni tok | frekvenčni pretvornik | izmenični tok | močnostna elektronika | relejna postaja | skupinska antena | slikovnosnemalna elektronka | tiristor | tokovni pretvornik | transponder | uglaševalnik | usmernik | vrtilni tok
2. strojništvo: hidravlično gonilo.
3. informatika: program za spremembo podatkov iz ene oblike v drugo.

Sorodna gesla: zbirnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek