prostor, 1. splošno:pogoj za obstoj stvari; z naivnega stališča je kot »prazen« prostor najprej pomenil posodo, ki vsebuje vse bivajoče; za novejšo znanost in filozofijo pa je prostor bodisi nujna oblika našega spoznanja bodisi na obstoj materije vezan in s porazdelitvijo te strukturiran kontinuum.
Sorodna gesla: kontinuiran2. filozofija:evropska filozofska tradicija je prostor (kot fenomenalen, tj. čutno zaznavno doživet) pojmovala kot tridimenzionalno, povezano, homogeno količino. Ob tem se zastavljajo tri vprašanja: o njegovi končnosti ali neskončnosti, o možnosti ali nemožnosti praznega prostora in o realnosti oz. odnosnosti prostora. – Predstava o neskončnem prostoru je prevladala šele v novem veku. Predstavo o praznem prostoru, v katerem se gibljejo atomi, je sprejel že Demokrit; v srednjem veku je (ob naslonitvi na Aristotela) prevladovalo pojmovanje, da praznega prostora ne more biti (horror vacui). V nasprotju z R. Descartesom, ki mu je bila razsežnost temeljno določilo stvari, je I. Kant prostor, pa tudi čas, opredelil kot obliki zora, s katerima so nam dani predmeti izkušnje. Zdaj obravnava sodobna filozofija predvsem prostorsko-časovni kontinuum.
Sorodna gesla: Aristotel | čas | Demokrit | Descartes, René | horror vacui | Kant, Immanuel3. matematika:v klasični (evklidski) geometriji je opisan (merljiv) s tremi dimenzijami: dolžino, širino in višino. V izbranem koordinatnem sistemu lahko potem natančno podamo položaj točke in opišemo gibanje. Vsaki točki pripadajo tri koordinate, z njimi in z metodami analitične geometrije izračunavamo druge količine, npr. razdalje, kote itd. Pojem prostora je mogoče posplošiti na poljubno razsežnost; pri tem prevzamejo vlogo točk ustrezni elementi, npr. funkcije. Prostorske razsežnosti n opišemo z n koordinatami (n-razsežni vektorski prostor). Če je v množici mogoče definirati razdaljo med elementi, jo imenujemo metrični prostor.
Sorodna gesla: funkcija | funkcional | geometrija | koordinatni sistem | metrika | projektivna geometrija | ravnina4. fizika:po I. Newtonu je prostor absoluten, tj. neodvisen od teles, ki so v njem, kontinuiran in neskončen; vsako točko v prostoru lahko določimo z določitvijo treh koordinat v izbranem koordinatnem sistemu, čas v njem pa je prav tako absoluten oz. neodvisen od prostorskih koordinat. A. Einstein je v posebni relativnostni teoriji pokazal, da zakoni evklidske geometrije, vsebovani v Newtonovem pojmovanju, veljajo le v človekovi nazorni predstavi bližnje okolice. Pri kozmičnih razsežnostih in veliki medsebojni hitrosti teles nastopi namesto ločenega prostora in časa nova štiridimenzionalna predstava, t. i. prostor-čas (matematične osnove predstavil H. Minkowski). Prostor in čas sta v njej medsebojno povezana in odvisna drug od drugega in medsebojnega gibanja teles. Po Einsteinovi splošni relativnostni teoriji je štiridimenzionalni prostor zakrivljen vase. Njegova ukrivljenost je odvisna od razporeditve zvezdnih mas. Namesto neskončnosti vesolja govorimo o njegovi neomejenosti; vesolje je tako končno veliko in sklenjeno samo vase.
Sorodna gesla: četrta dimenzija | Einstein, Albert | kozmologija | Minkowski, Hermann | Newton, sir Isaac | prostor-čas | relativnostna teorija | svetovnica | vesolje5. geografija:delovanje geografije je bilo dolgo omejeno na realni prostor v tridimenzionalni podobi litosfere, biosfere in atmosfere z vsemi njihovimi mejami. V novejšem času se poleg tega uveljavlja še stališče, da lahko z opazovanjem, načrtovanjem in oblikovanjem iz realnega prostora razvijemo idealni prostor, v katerem se povezujeta resničnost in v prihodnost usmerjene predstave načrtovalcev za optimalno zadovoljevanje človekovih potreb.
Dostopnost