vokalna polifonija, od H. Riemanna naprej označitev za glasbo 14.–16. st., v kateri so posamezni pevski glasovi v večglasnem stavku enakovredni.

Sorodna gesla: Riemann, Hugo | seconda pratica | Sweelinck, Jan Pieterszoon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek