Tihi ocean (Pacifik, Veliki ocean), največji ocean na Zemlji, med Ameriko, Azijo, Avstralijo in Antarktiko; 181,6 mln. km2, tj. ok. 35 % zemeljske površine, brez stranskih morij 166,2 mln. km2, globok do 11.022 m (največja globina vseh morij), povprečno 4200 m. Stranska morja Tihega oceana so Avstralsko-azijsko sredozemsko morje, Filipinsko, Vzhodnokitajsko, Rumeno, Japonsko, Ohotsko in Beringovo morje, Aljaški zaliv, Kalifornijski zaliv, Bismarckovo morje, Salomonovo morje, Koralno morje in Tasmanovo morje, Bassov preliv, Rossovo, Amundsenovo in Bellingshausnovo morje. Za Tihi ocean so značilni globokomorski jarki in številne podmorske kope, na katerih so pogosto kolonije koral (koralni greben). Tihi ocean delimo na Severozahodno tihooceansko kotlino s Kurilskim jarkom (globel Vitjaz 10.542 m), Japonskim (8142 m) in Boninskim jarkom (globel Ramapo 10.340 m) ter hrbtom Emperor, Severovzhodno tihooceansko kotlino z Aleutskim jarkom (7822 m), Filipinsko kotlino s Filipinskim jarkom (globel Galateja 10.540 m, globel Cape-Johnson 10.497 m in globel Emden 10.400 m) in Ryukyujskim jarkom (globel Mandžu 7507 m), Zahodno- in Vzhodnokarolinsko kotlino s Palavskim (8138 m) in Yapskim jarkom (8597 m), Zahodno- in Vzhodnomariansko kotlino (globel Vitjaz 11.022 m, globel Trst 10.916 m, globel Challenger 10.863 m) ter Vulkanskim jarkom (9156 m), Osrednjo tihooceansko kotlino (7599 m), Salomonovo kotlino z Novobritanskim jarkom (9140 m), Koralno kotlino (4842 m), Novohebridsko kotlino in jarkom (7570 m), Fidžijsko kotlino (5304 m), Tasmanovo kotlino (5943 m), Južno tihooceansko kotlino s Tongovskim jarkom (globel Vitjaz 10.882 m, globel Horizont 10.633 m) in Kermadeškim jarkom (globel Vitjaz, 10.047 m), Vzhodnim tihooceanskim in Južnim tihooceanskim hrbtom, Gvatemalsko kotlino s Srednjeameriškim jarkom (6662 m), Perujsko kotlino s Perujsko-čilskim jarkom (6262 m), Čilsko kotlino z Atakamskim jarkom (8066 m) in Tihooceansko-antarktično kotlino (5290 m). Najpomembnejši morski tokovi so ekvatorialni sistem morskih tokov, Kurošio, Vzhodnoavstralski, Kalifornijski in Perujski tok. Pravilen sistem pasatov in (ob obali v. Azije) monsuni; pogosti vrtinčasti viharji (orkani, tajfuni). Pojav El Niño povzroči močno pozitivno anomalijo temperature površinske vode. Pomembna so ribje bogastvo in nahajališča surovin na morskem dnu (manganovi gomolji). V z. in jz. delu Tihega oceana je Indonezijsko otočje in otoški svet Oceanije.
Dostopnost