zlog,
1. jezikoslovje: najmanjša artikulacijsko ločljiva skupina glasov v besedi ali samostojna beseda, sestoječa iz enega samoglasnika (npr. e-no-ten) ali ob njem zbranih soglasnikov (v slovenskem jeziku po vzorčnem zaporedju: nezvočnik + zvočnik + samoglasnik + zvočnik + nezvočnik).
Če se zlog končuje na samoglasnik, je odprt (npr. ma-ti), če na soglasnik, pa zaprt (npr. vod-nik).

Sorodna gesla: diastola | sistola
2. geologija: tekstura.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek