vibrafon, 1907 iz ksilofona razvito glasbilo vrste tolkal, ki ima kakor klavirske tipke razvrščene in medsebojno uglašene ploščice iz lahke kovine, pod katerimi so resonančne cevke; elektromotorji jih izmenoma odpirajo in zapirajo, s čimer nastaja tresoč, nihajoč zven. Ploščice z obsegom f–f3 udarjamo s tolkalci iz klobučevine ali lesa. L. Hampton je 1931 vibrafon uvedel v jazz kot solistično in spremljevalno glasbilo; od 1945 ga uporabljajo tudi v resni glasbi.
Dostopnost