štirinajst točk, predsednik ZDA Th. W. Wilson je 8.1.1918 v sporočilu kongresu opredelil temelje pravičnega svetovnega miru: 1. odprava tajne diplomacije; 2. svoboda morij; 3. splošna gospodarska in trgovinska svoboda; 4. splošna razorožitev; 5. nepristranska ureditev vseh kolonialnih zahtev; 6. umik z zasedenih ruskih ozemelj; 7. umik in obnova Belgije; 8. umik in obnova zasedenega francoskega ozemlja; poprava »krivice«, povzročene Alzaciji in Loreni; 9. »poprava meja Italije po natančno ugotovljenih narodnostnih razmejitvah«; 10. pristajanje na svoboden, avtonomen razvoj narodov Avstro-Ogrske; 11. umik in obnova Romunije, Srbije in Črne gore; 12. suverenost turških delov otomanske države; možnost avtonomnega razvoja drugih narodnosti; svobodna plovba skozi Dardanele; 13. vzpostavitev neodvisne poljske države s prostim dostopom do morja in priključitev vseh območij, »nesporno poseljenih s prebivalci poljske narodnosti«; 14. ustanovitev Društva narodov, ki bo zagotavljalo politično neodvisnost in ozemeljsko integriteto velikih in majhnih držav. – Štirinajst točk je Wilson v več govorih razširil na 27; glavne so: nobenih aneksij, kontribucij in kazenskopravnih odškodnin. Nemška vlada je 3./4.10.1918 ameriškega predsednika zaprosila za uvod v mirovna pogajanja na temelju štirinajstih točk in pozneje razglašenih programov za pravičen mir. Ne prva ne druga stran se v mnogih določilih nista držali versajskega miru, podpisanega med nemško državo ter zavezniškimi in tem pridruženimi zmagovalci.
Dostopnost