na sebi, zgolj v sami sebi sprejeta spoznavnoteoretska označitev za določen odnos biti med predmetom in spoznavajočim subjektom. Pri I. Kantu pomeni »stvar na s.« stvar, ki je neodvisna od človekove predstave; ta stvar na s. je sicer vzrok naše izkušnje predmetov, vendar je sama kratko malo nespoznatna. – Za G. W. F. Hegla je to »nasebstvo« prvotna oblika realnosti, ki iz same sebe ustvari svoje nasprotje in s tem »zasebstvo« (dialektika). J.-P. Sartre razume nasebstvo kot fakticiteto ne-človeškega bivajočega v nasprotju z »zasebstvom« ljudi.