valovanje, pojav, pri katerem se po snovi ali polju (medij) širi motnja, ki jo povzroča izvor valovanja. Motnja je sprememba neke fizikalne količine, npr. pri zvoku tlak, pri valovanju na gladini sprememba nivoja gladine, pri elektromagnetnem valovanju pa električna in magnetna poljska jakost. Pri valovanju potuje samo motnja, medij, po katerem potuje, pa ostaja na svojem mestu oz. okrog njega periodično niha. Valovanje se lahko širi v eni razsežnosti (valovanje na vrvi), dveh (valovanje na vodni gladini) ali v treh razsežnostih (zvok, elektromagnetno valovanje). Pri sestavljanju (superpoziciji) dveh enakih valovanj, ki potujeta v nasprotnih smereh, nastane stojno valovanje. V njem na določenih mestih (ki se ne premikajo) nastanejo valovni hrbti (mesta z največjim odklonom) in valovni vozli (mesta brez odklona).
Diagram valovanja lahko narišemo kot časovni potek v izbrani točki ali trenutno sliko, kjer v izbranem trenutku narišemo odmik valovanja v odvisnosti od kraja. Valovna dolžina je razdalja med dvema sosednjima točkama, ki sta v istem trenutku v enakem nihajnem stanju, njena nasprotna vrednost je valovno število. Frekvenca valovanja je število nihajev, ki se v sekundi pojavijo na istem mestu. Valovanje izbrane valovne dolžine potuje s fazno hitrostjo, ki je produkt frekvence in valovne dolžine. Skupina valov potuje z grupno hitrostjo (valovni paket; valovna mehanika), s katero se širi tudi energija, ki jo valovanje prenaša. Grupna hitrost se v splošnem razlikuje od fazne hitrosti, nikoli pa ni večja od svetlobne hitrosti. Če sta grupna in fazna hitrost razl., se v snovi pojavi disperzija. Med valovno dolžino λ, frekvenco ν in fazno hitrostjo c velja zveza c = λ · ν. Fazna hitrost elektromagnetnega valovanja je enaka svetlobni hitrosti. Pri longitudinalnem valovanju (vzdolžno valovanje) nihajo delci snovi, po kateri se valovanje širi, v smeri potovanja valovanja (npr. zvok), pri transverzalnem valovanju (prečno valovanje) pa pravokotno nanjo (valovanje na vrvi, elektromagnetno valovanje, svetloba). Transverzalno valovanje je lahko polarizirano (polarizacija) ali nepolarizirano. Koherentno svetlobno valovanje (koherenca), v katerem so posamezni valovni paketi fazno povezani, oddajajo laserji, nekoherentno pa druga svetila.
Na mejnih ploskvah med dvema razl. snovema se del valovanja odbije nazaj v snov, iz katere izhaja (odboj), del pa prodre v drugo snov in se pri tem lomi (lom). V posebnem primeru se valovanje tako močno lomi, da nastane totalni odboj. Na robovih ovir se valovanje uklanja (uklon). Več valovanj ali delov istega valovanja, ki po ločitvi potujejo po razl. poteh, se pri srečanju sestavlja. Pojav imenujemo interferenca. Pri tem se, glede na točko in trenutek opazovanja, valovanje lahko oslabi ali ojači.

Sorodna gesla: absorpcija | akustika | delci | disperzija | faza | fazna hitrost | frekvenca | grupna hitrost | Huygensovo krogelno valovanje | interferenca | koherenca | kvantna teorija | laser | lom | longitudinalno valovanje | nihajni hrbti | nihajni vozli | odboj | perioda | polarizacija | ravno valovanje | sevanje | spekter | spektralni analizator | superpozicija | svetlobna hitrost | tlak | totalni odboj | transverzalno valovanje | uklon | valovna dolžina | valovna mehanika | valovno čelo | valovno število | zvok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek