• Išči po:
Liberija ([latinsko, ‘svobodna dežela’], uradno ime Republic of Liberia, Republika Liberija), država v z. Afriki, ob Gvinejski obali, med državama Sierra Leone in Slonokoščena obala.

časovni pas zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina 111.369 km2, SZ–JV 520 km, JZ–SV 270 km
prebivalstvo 2,9 mln., 26 preb./km2, letna rast 3,2 %, življenjska doba 53 let
glavno mesto Monrovia, 557.000 preb., ob Atlantski obali ob reki Saint Paul River
upravna razdelitev 11 okrajev in 4 ozemlja
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), AU, CEDEAO, AKP
uradni jezik angleški; ob njem jeziki večjih sudanskih ljudstev, predvsem krujski in mandejski jeziki
denarna enota dolar (oznaka LRD); vzporedno v obtoku ameriški dolar


Naravne razmere
Ok. 550 km dolga liberijska obala – zaradi gvinejskega popra, ki so ga tam nekdaj pridobivali, imenovana tudi Obala popra – je slabo dostopna zaradi peščenih nanosov, nasipov, lagun in mangrov; ponekod obala s klifi. Do 30 km široka obalna ravnina preide v nižje gričevje in visok ravnik (200–400 m nad morjem); ta na nekaterih mestih prehaja v gorske hrbte (Bomi, Bong idr.) ter se postopoma dviguje v več kot 1000 m visoko Gvinejsko hribovje (Nimba in Wologisi). Reke so zaradi hitrega toka in rečnih nanosov neplovne. Liberija ima vlažno tropsko podnebje; nanj vplivajo morski vetrovi z JZ (monsun). Ti prinašajo obalnemu pasu več kot 4000 mm padavin na leto; v notranjosti je količina padavin manjša, 2000 mm, v hribovju na S pa spet večja, 3000 mm. Deževna doba traja od maja do novembra. Med zimskim sušnim obdobjem, najizrazitejše je na S, piha suh, vroč puščavski veter iz Sahare (harmatan). Povprečne mesečne temperature so 22–28 °C, ob obali ok. 25 °C. Nekdaj zelo razširjeni tropski deževni gozd pokriva zdaj le še tretjino površine, nadomeščajo ga s pogozdovanjem; na SZ je tudi vlažna savana.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavlja 16 različnih sudanskih ljudstev. Najpomembnejši iz t. i. gvinejske skupine na JV države so: Basi, Krujci, Grebi in Krani; predvsem na S in SV živijo ljudstva iz skupine Mandejcev (Kpelijci, Mani, Dani oz. Giojci, Lomi in Mandinki oz. Malinki), ob atlantski obali pa Goli in Kisijci. Tam živi še skupina ameriških Liberijcev (3 % prebivalcev), potomcev osvobojenih sužnjev iz Amerike. Doslej so predstavljali vodilno politično in gospodarsko silo v državi. V Liberiji živeči tujci so večinoma Libijci. Več kot 40 % prebivalcev živi v mestih, več kot polovica v glavnem mestu. Gosteje je poseljen pas ob glavni cesti iz Monrovie v zaledje, kjer so številni nasadi kavčuka in rudniki. Večinoma so Libijci pripadniki naravnih verstev, okoli tretjina je kristjanov (predvsem protestantov), petina muslimanov. Šolski sistem je oblikovan po ameriškem zgledu; primanjkuje učiteljev in šol, tako je še vedno 60 % prebivalcev nepismenih. Univerza v Monrovii (status univerze od 1951); dve visoki šoli in različne poklicne šole.

Državna ureditev
1847 ustanovljena republika Liberija je najstarejša neodvisna afriška država. 1984 je bila na referendumu sprejeta nova ustava; kot prejšnja (veljala do 1980) se zgleduje pri ameriški. Liberijo opredeljuje kot predsedniško republiko. Za šest let izvoljeni predsednik je hkrati vodja države, predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Zakonodajno oblast je imel parlament, sestavljen iz dveh domov: iz senata s 26 in predstavniškega doma iz 64 izvoljenih članov. Belci v Liberiji nimajo volilne pravice. 1990–93 divjala državljanska vojna; porušila je državni in pravni sistem (1990 razpustitev parlamenta; naloge predsednika države od septembra 1995 opravlja šestčlanski državni svet).

Gospodarstvo
Čeprav je za kmetovanje izkoriščenih le 6 % površine, je kmetijski sektor s 70 % vse proizvodnje pomembna gospodarska veja. Številne kmetije pridelujejo predvsem za svoje potrebe riž, maniok, sladki krompir, banane; hrano mora država uvažati. Veliko bolj produktivne so plantaže; na njih pridobivajo naravni kavčuk, vendar pa so v lasti tujih družb. Poleg kavčuka, najpomembnejšega izvoznega blaga, izvažajo tudi kavo, kakav in les (več kot 250 vrst). Živinoreja je zaradi razširjenosti muhe cece otežena. Ob obali, rekah in v lagunah se ukvarjajo z ribolovom. Temelj rudarstva in državnega gospodarstva je izvoz železove rude (70 % celotnega izvoza); velike zaloge so v hribovju Nimba; dnevni kop izkoriščajo tuji koncesionarji, liberijski je delež od dobička (Liberian-American-Swedish Minerals Company – LAMCO in nemško-italijansko-liberijska Bong Mining Company). V državi so tudi nahajališča diamantov, zlata in boksita. Ob maloštevilnih velikih kemijskih obratih (rafinerija nafte, predelava kavčuka) prevladujeta drobna živilska industrija ter predelava lesa in kovin, zlasti v okolici Monrovie. Velika mesta povezujejo ceste; redke so asfaltirane. Železniške proge rabijo predvsem za prevoz železove rude v pristanišča (Buchanan, Monrovia). Pod liberijsko zastavo pluje največ trgovskih ladij na svetu (razlog je davek). V bližini glavnega mesta je edino mednarodno letališče v državi. Turizem ni razvit.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 410 mln. USD, 140 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 60 %, industrija 10 %, storitvene dejavnosti 30 %
uvoz (2000, ocena) 170 mln. USD
izvoz (2000, ocena) 55 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 2,1 mlr. USD


Zgodovina
1822 so se na obali zdajšnje Liberije naselili osvobojeni črnski sužnji iz ZDA; 1847 je bila razglašena neodvisnost in sprejeta ustava po ameriškem modelu. Država, sprva je pokrivala le obalno območje in se je šele v novejšem času razširila v notranjost, je ostala gospodarsko odvisna od ZDA. ZDA so 1908 prevzele finančni nadzor in 1950 sklenile sporazum o pomoči pri razvoju države. V Liberiji belec ne more postati niti državljan niti lastnik zemlje. Od 1944 je vladala Prava vigovska stranka; 1980 je bil v državnem udaru ubit predsednik William Tolbert. Uvedena je bila vojaška diktatura (Samuel Kanyon Doe). Spomladi 1990 pa je izbruhnila državljanska vojna in v njej je bil diktator Doe umorjen. Kljub razl. posredovanjem, pogajanjem o premirju in posredovanju mirovnih enot zahodnoafriške gospodarske skupnosti CEDEAO razmere v Liberiji še vedno niso urejene. Septembra 1995 je bil imenovan šestčlanski državni svet (tri civilne osebe, trije voditelji milic); svet je imenoval prehodno vlado (16 ministrov). Varnostni svet OZN je novembra 1995 podaljšal mandat skupini opazovalcev (UNOMIL). Na predsedniških volitvah julija 1997 je zmagal uporniški voditelj Ch. G. Taylor, vodja najmočnejše liberijske gverilske vojaške organizacije. Taylor je preprodajal orožje za diamante sprtima stranema v Sierra Leoneju, zato so OZN 2001 proti Liberiji uvedle sankcije. Na severu je izbruhnil upor proti Taylorju, ta pa je zaradi vojaških uspehov upornikov in mednarodnega pritiska avgusta 2003 odstopil in odšel v tujino. Oktobra 2003 so oblikovali vlado in novi predsednik je Gyude Bryant. Za mir skrbijo mirovne enote, Liberija pa je gospodarsko odvisna od tuje pomoči.

Umetnost
Liberija je najstarejša neodvisna afriška republika in v njej so se v veliki meri ohranile tradicionalne kulture, predvsem v notranjosti držele. Skrivna združenja, npr. zveza Poro, še zdaj precej vplivajo na družbeno, gospodarsko in religiozno življenje. Za Dane, Gole, Vajce, Krane in druga ljudstva so značilne kultne maske; maske nosijo samo moški. Kultne obrede spremljajo tradicionalni glasbeni instrumenti (ksilofon, harfi podobna loma, bobni in ropotulje).

Sorodna gesla: ameriški Liberijci | Cavally | dansko in kransko območje | Krujci | Monrovia | Obala popra | Sierra Leone | Taylor, Charles Ghankay | zahodna Afrika | ženske družbe


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek