pospeševalnik delcev, naprava za pridobivanje visokoenergijskih osnovnih delcev ali ionov. Delce, ki izhajajo iz radioaktivnih izvorov, ali ione, ki nastanejo pri plinski razelektritvi, električno polje privleče in v ravni (linearni pospeševalnik) ali krožni (ciklotron, sinhrotron, betatron) pospeševalni cevi pospeši do velike hitrosti. Za pospeševanje je potrebna visoka napetost, ki jo dajejo elektrostatični, kaskadni ali drugi visokonapetostni generatorji. V pomnoževalnih pospeševalnikih pridobijo delci ob večkratnem preteku pospeševalnih elektrod kljub relativno nizki pospeševalni napetosti visoke energije. Elektrone lahko z zdajšnjimi pospeševalniki delcev pospešijo do energije pribl. 400 GeV (gigaelektronvoltov), protone pa do 1000 GeV (tevatron Fermijevega laboratorija v Chicagu, ZDA).

Sorodna gesla: betatron | bevatron | ciklotron | elektrostatični generator | ion | ionski izvor | jedrska reakcija | kaskadni generator | Kosmotron | krožni pospeševalnik | kvarki | linearni pospeševalnik | Lorentzova transformacija | magnetna leča | osnovni delci | plazmatron | sinhrotron | tandem | tarča | težiščni sistem | visoka napetost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek