• Išči po:
Sveto pismo (Biblija [grško biblia, ‘knjige’]), zbirka svetih knjig judovstva (Stara zaveza, Tanak) in krščanstva (Stara in Nova zaveza). Izvirni jezik Stare zaveze je hebrejščina (in aramejščina), Nove zaveze pa grščina. Ime testament [latinsko, ‘volilo, oporoka’] se nanaša na zavezo [hebrejsko b'rit, grško diatheke] Boga z izraelskim ljudstvom. Ker je po krščanskem pojmovanju Bog po Jezusu Kristusu s človeštvom sklenil novo zavezo, kristjani svoje Sveto pismo imenujejo Nova zaveza. Kljub Markionovim ugovorom so v svoje Sveto pismo prevzeli obe zavezi.

Stara zaveza
Razdelitev po hebrejskem kanonu:
A Postava (hebrejsko Tora, grško Pentatevh), t. i. pet Mojzesovih knjig: Genesis (Nastanek), Eksodus (Izhod iz Egipta), Leviticus (levitska, obredno-svetostne zapovedi), Numeri (števila; začne se s štetjem ljudstva), Deuteronomium (ponovljena postava).
B Preroki: zgodnji preroki: Jozue, Sodniki, Prva in Druga Samuelova knjiga, Prva in Druga knjiga kraljev; poznejši preroki: trije »veliki preroki«: Izaija, Jeremija, Ezekiel; dvanajst »malih prerokov«: Ozej, Joel, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Agej, Zaharija, Malahija.
C Spisi: Psalmi, Job, Pregovori, Rut, Visoka pesem, Pridigar, Žalostinke, Estera, Daniel, Ezra, Nehemija, Prva in Druga kroniška knjiga.
V krščanskih Cerkvah običajen vrstni red ter razdelitev na zgodovinske, pesniške in preroške knjige se večinoma naslanja na Septuaginto, grški kanon aleksandrijskih Judov. V njej so še dodatne devterokanonične knjige: Estera (grška), Judita, Tobit, Prva in Druga knjiga Makabejcev, Knjiga modrosti, Sirah, Baruh, Jeremijevo pismo in apokrifi: Tretja knjiga Makabejcev, Tretja Ezrova knjiga in Manasejeva molitev.

Nova zaveza
Razdelitev:
A Štirje evangeliji: Matejev, Markov, Lukov, Janezov.
B Apostolska dela.
C Pavlova pisma: Rimljanom, Prvo in Drugo Korinčanom, Galačanom, Efežanom, Filipljanom, Kološanom, Prvo in Drugo Tesaloničanom, Prvo in Drugo Timoteju, Titu, Filemonu, Hebrejcem.
Č Pisma apostolov: Jakobovo, Prvo in Drugo Petrovo, Prvo, Drugo in Tretje Janezovo ter Judovo pismo.
D Janezovo Razodetje (apokalipsa).
Zdaj običajna razdelitev Svetega pisma na poglavja in vrstice se je uveljavila šele v 16. st. Hebrejska Stara zaveza je bila razdeljena na posamezne dele in 452 tedenskih delov, tako da so jo lahko prebrali v treh letih. Novo zavezo so od 4. st. delili na smiselne enote.

Preglednica slovenskih svetopisemskih okrajšav

Abd Abdija
Ag Agej
Am Amos
Apd Apostolska dela
Bar Baruh
Dan Daniel
Ef Pismo Efežanom
Est Esterina knjiga
Ezd Ezdrova knjiga
Ezk Ezekiel
Flm Pismo Filemonu
Flp Pismo Filipljanom
Gal Pismo Galačanom
Hab Habakuk
Heb Pismo Hebrejcem
Iz Izaija
Jak Jakobovo pisma
Jdt Juditina knjiga
Jer Jeremija
Jl Joel
Jn Janezov evangelij
1 Jn 1. Janezovo pismo
2 Jn 2. Janezovo pismo
3 Jn 3. Janezovo pismo
Job Jobova knjiga
Jon Jona
Joz Jozuetova knjiga
Jud Judovo pismo
Kol Pismo Kološanom
1 Kor 1. pismo Korinčanom
2 Kor 2. pismo Korinčanom
1 Kr 1. knjiga kraljev
2 Kr 2. knjiga kraljev
1 Krn 1. kroniška knjiga
2 Krn 2. kroniška knjiga
Lk Lukov evangelij
Mal Malahija
Mdr Knjiga modrosti
Mih Mihej
1 Mkb 1. knjiga Makabejcev
2 Mkb 2. knjiga Makabejcev
Mr Markov evangelij
Mt Matejev evangelij
1 Mz 1. Mojzesova knjiga
2 Mz 2. Mojzesova knjiga
3 Mz 3. Mojzesova knjiga
4 Mz 4. Mojzesova knjiga
5 Mz 5. Mojzesova knjiga
Nah Nahum
Neh Nehemijeva knjiga
Prd Pridigar
Prg Pregovori
Ps Psalmi
1 Pt 1. Petrovo pismo
2 Pt 2. Petrovo pismo
Oz Ozej
Raz Razodetje
Rim Pismo Rimljanov
Rut Rutina knjiga
1 Sam 1. Samuelova knjiga
2 Sam 2. Samuelova knjiga
Sir Sirahova knjiga
Sod Knjiga sodnikov
Sof Sofonija
1 Tes 1. pismo Tesaloničanom
2 Tes 2. pismo Tesaloničanom
1 Tim 1. pismo Timoteju
2 Tim 2. pismo Timoteju
Tit Pismo Titu
Tob Tobijeva knjiga
Vp Visoka pesem
Zah Zaharija
Žal Žalostinke


Nastanek in izročilo
Svetopisemske knjige so nastale iz razl. razlogov in z razl. nameni v obdobju pribl. 1000 let. V judovstvu so ločnico med knjigami, ki jih še uvrščajo v hebrejsko Staro zavezo, in tistimi, ki jih je navdihnilo drugo izročilo, postavili približno v leto 100 n. š. Kanon Nove zaveze, omejen na prej naštetih 27 knjig, je bil splošno priznan ob koncu 4. st. Najstarejši popoln rokopis Stare zaveze je ohranjen iz 10. st. Najdbe rokopisov ob Mrtvem morju (Kumran) pa segajo do 3. st. pr. n. š. Dva celotna rokopisa Stare zaveze sta se ohranila iz sredine 4. st. (Codex Sinaiticus v Londonu in Codex Vaticanus v Vatikanu). Med vsemi knjigami antike ima Nova zaveza najbogatejše izročilo.

Prevodi
Že v 3. st. pr. n. š. je bila Stara zaveza prevedena v grščino za Jude, ki so živeli v diaspori (Septuaginta). Vulgata imenujemo latinski Hieronimov prevod iz 4. st. Nadomestil je starejši prevod (Vetus Latina). – Nova zaveza je bila prevedena v latinščino, sirijščino, koptščino, kot se je širila prvotna Cerkev. 1983 je bilo Sveto pismo (ali samo deli) prevedeno v 1785 jezikov. V slovenščino je Sveto pismo prvi v celoti prevedel J. Dalmatin 1584 v Wittenbergu.

Sorodna gesla: Afra | apokalipsa | apokrifi | Biblia pauperum | biblicizem | biblična kritika | biblične družbe | Dalmatin, Jurij | Devteronomij | diaspora | hagiografi | Hieronim | Itala | judovska religija | kanon | kristadelfijanci | krščanska teologija | krščanstvo | Kumran | Markion | Nahum | Nova zaveza | Pavlova pisma | Pentatevh | Pešita | poliglot | Septuaginta | sinajski kodeks | spisi | Tanak | Targum | Tora | vatikanski kodeks | Vetus Latina | Vulgata | zaveza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek