Bach [báh], nemška družina glasbenikov, ki je v 17. in 18. st. delovala predvsem v srednji Nemčiji:1. Bach, Johann Sebastian, skladatelj, *21.3.1685 Eisenach, †28.7.1750 Leipzig; po smrti staršev se je šolal pri svojem bratu Johannu Christophu Bachu v Ohrdrufu; nadaljeval šolanje v Lüneburgu, 1703 postal organist v Arnstadtu; v Lübecku se je seznanil z orgelskimi skladbami D. Buxtehudeja; 1707 se je kot organist preselil v Mühlhausen in se poročil s sestrično Mario Barbaro Bach; 1708 sprejel službo pri vojvodi Viljemu Ernestu v Weimarju in 1714 napredoval v dvornega koncertnega mojstra; od 1717 deloval kot dvorni kapelnik v Köthnu. Po ženini smrti se je poročil z enaindvajsetletno Anno Magdaleno Wilcken; 1723 postal kantor v Tomaževi cerkvi v Leipzigu, to službo je opravljal do smrti. Bach je v svojem delu dosegel sintezo najrazličnejših glasbenih oblik, ki so bile tedaj znane: tradicionalnega protestantskega korala in severnonemške orgelske glasbe, sodobne italijanske instrumentalne glasbe (koncert, concerto grosso), italijanske opere in oratorija (vpliv se kaže posebej v kantatah in pasijonih), francoskih in italijanskih klavirskih skladb. Značilnosti njegove glasbe: zvočno podobo določa instrumentalni delež, poudarjena ekspresivnost, ki se izraža v številnih interpretacijskih tonskih simbolih in retoričnih figurah, in mojstrsko obvladovanje kontrapunkta. Bach se je ukvarjal z vsemi glasbenimi zvrstmi razen z opero. Ko je bil živ, so ga veliko bolj cenili kot organista in improvizatorja kot skladatelja. Po smrti so bile njegove skladbe pozabljene skoraj celo stoletje. Odkrivati so ga začeli šele v prvih desetletjih 19. st., potem ko je mladi F. Mendelssohn Bartholdy izvedel Pasijon po Mateju (1829).
Dela: več kot 200 kantat; Pasijon po Janezu in po Mateju; Maša v h-molu, štiri male maše in posamezni mašni stavki; Magnificat; Božični in Velikonočni oratorij; moteti, korali, arije in samospevi; skladbe za orgle in čembalo, med njimi Dobro uglašeni klavir I in II (Das wohltemperierte Klavier I und II) s 24 preludiji in fugami, Italijanski koncert, invencije in simfonije, Goldbergove variacije; komorne skladbe, med njimi sonate in partite za solo violino in šest suit za solo violončelo; štiri orkestrske suite, šest Brandenburških koncertov ter več koncertov (deloma so priredbe) za solo in orkester, Glasbena daritev (Musikalisches Opfer) in Umetnost fuge (Kunst der Fuge). – Seznam Bachovih del (Das Bach-Werke-Verzeichnis, BWV) je sestavil Wolfgang Schmieder.
Zbrana dela: Popolna kritična izdaja vseh Bachovih del (Vollständige kritische Ausgabe aller Werke Bachs, 46 knjig, 1851–1900); nova izdaja nekaterih del (od 1954).
Sorodna gesla: Goldberg, Gottlieb3. Bach, Carl Philipp Emanuel, skladatelj, sin J. S. Bacha, *8.3.1714 Weimar, †14.12.1788 Hamburg; znan kot berlinski ali hamburški Bach; odličen predstavnik občutenjskega sloga predklasicizma, deloval kot komorni čembalist Friderika II. Velikega v Berlinu, od 1768 Telemannov naslednik v Hamburgu; samospevi, orkestrske, komorne skladbe in skladbe za čembalo ter Poskus, kako pravilno igrati klavir (Versuch über die wahre Art das Clavier zu spielen, 1753); njegove klavirske sonate so močno vplivale na J. Haydna.
Dostopnost