starokatoličani (v Švici krščanski katoličani), katoliška verska skupnost, ki se je od rimskokatoliške Cerkve ločila zaradi nasprotovanja dogmi o papeževi nezmotljivosti, ki so jo razglasili na prvem vatikanskem koncilu. Zunanjo podporo je gibanju dal kulturni boj. Po cerkveni ustavi iz 1874 se starokatoličani delijo na samostojne narodne Cerkve, ki jih vodijo škofje (zdaj v Nemčiji, na Nizozemskem, v Avstriji, Poljski, Švici, na Češkem, Slovaškem, v Severni Ameriki). 1889 so se nemška starokatoliška Cerkev, švicarska krščanska katoliška Cerkev in janzenisti z utrechtsko Cerkvijo, ki je bila ustanovljena že na začetku 18. st., združili v utrechtsko zvezo. V nauku in cerkvenem redu se hočejo starokatoličani omejiti na t. i. enotno Cerkev prvih osmih stoletij. Od rimskokatoliške Cerkve se razlikujejo predvsem po zavračanju nauka o transsubstanciaciji, papeževem prvenstvu, duhovniškem celibatu, oblasti Cerkve za podeljevanje odpustkov, čaščenju svetnikov in relikvij, po romanjih in procesijah. Župnika izvoli skupnost; pri obredih uporabljajo jezik dežele. Starokatoličani so člani Svetovnega sveta Cerkva. Članov ok. 420.000.

Sorodna gesla: Döllinger, Ignaz von | janzenizem | kulturni boj | papež | transsubstanciacija | utrechtska Cerkev | vatikanski koncil


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek