Termania - Veliki splošni leksikon

Gvajana (uradno ime Cooperative Republic of Guyana, Kooperativna republika Gvajana), država v s. delu Južne Amerike, ob atlantski obali, med Venezuelo in Surinamom.

časovni pas	srednjeevropski čas – 5 ur
površina	214.969 km2, S–J 780 km, V–Z 460 km
prebivalstvo	855.000, 4 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto	Georgetown, 230.000 preb., ob izlivu Demerara Riverja v Atlantski ocean
upravna razdelitev	10 okrožij, med njimi tudi okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah	OZN (od 1966), Britanska skupnost narodov, CARICOM, SELA, Amazonski sporazum, AKP, OIC
uradni jezik	angleški; kot pogovorni jeziki kreolska angleščina, hindustanski jezik in indijanska narečja
denarna enota	dolar (oznaka GYD)

Naravne razmere
Država Gvajana zavzema srednji del pokrajine Gvajana, po kateri ima tudi ime. Obalna ravnina, široka do 70 m, deloma polderji, je ponekod nižja od morske gladine in je pred poplavami zavarovana z nasipi in zapornicami. V notranjosti je Gvajansko višavje, kjer se na meji z Venezuelo dviga Monte Roraima (2810 m), najvišji vrh države. Največja reka je Essequibo River, ki teče v Atlantski ocean. Na robu višavja so številni slapovi, mdr. 240 m visoki Kaieteur Falls na Potaro Riverju (narodni park). Tropsko podnebje z majhnim temperaturnim nihanjem (povprečna letna temperatura 26 °C); količina padavin se znižuje od 2000 do 3000 mm v obalni ravnini na ok. 1500 mm v notranjosti (dve deževni obdobji). Obsežni deli so prekriti s tropskim deževnim gozdom, na JZ in v obalni ravnini je ponekod savana.

Prebivalstvo
Največja etnična skupina so danes Indijci (52 %), katerih predniki so prišli v Gvajano kot pogodbeni delavci po odpravi suženjstva v 19. st. Sledijo črnci (ok. 30 %) in mešanci (12 %); Indijanci, belci in Kitajci so le neznatne manjšine. Poseljen je skoraj samo obalni pas; v zaledju živijo le posamične skupine Indijancev. Največ je kristjanov; poleg njih še hindujci (34 %) in muslimani (9 %). Univerzo v Georgetownu so ustanovili 1963.

Državna ureditev
Gvajana je neodvisna republika v Britanski skupnosti narodov. Odkar so z novo ustavo iz 1980 uvedli predsedniški sistem, je predsednik države, ki ga volijo na neposrednih volitvah za pet let, najvišji organ izvršne oblasti. Zakonodajno oblast ima narodna skupščina, sestavljena iz 53 voljenih poslancev in 12 imenovanih predstavnikov okrožij. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Temelja gvajanskega gospodarstva sta kmetijstvo in boksit. Obdelana sta samo 2 % te slabo raziskane in redko poseljene države. Glavno kmetijsko območje je obalna ravnina, kjer pridelujejo riž in za izvoz najpomembnejši kmetijski pridelek sladkorni trst; poleg tega še koruza, maniok, arašidi, povrtnine, banane, južno sadje, ananas, kava, kakav in kokosovi orehi. V živinoreji je najpomembnejša govedoreja; ob obali ribištvo. Le majhen del gozdov načrtno izkoriščajo in zanje skrbijo; tudi velike zaloge vodne energije so še skoraj neizkoriščene. Boksit oz. aluminijev oksid (glinica) daje polovico izvoznega dohodka. Kopljejo še mangan, diamante in zlato. Od industrije le obrati za dodelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in rud. Prometno omrežje je omejeno na obalno ravnino; v notranjosti promet poteka po rekah in po zraku. Najpomembnejši pristanišči sta Georgetown in New Amsterdam. V bližini glavnega mesta je mednarodno letališče Timehri. Turizem je še slabo razvit, čeprav so slapovi izjemna turistična atrakcija: Kaieteur Falls, Roraima Falls (457 m), Slapovi kralja Jurija V. (488 m).

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	735 mln. USD, 860 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 36 %, industrija 32 %, storitvene dejavnosti 32 %
uvoz (2000)	585 mln. USD
izvoz (2000)	505 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	1,1 mlr. USD

Zgodovina
V 17. st. britanske in nizozemske naselbine; potem ko je območje večkrat menjalo lastnika, je 1831 nastala kronska kolonija Britanska Gvajana. 1961 je dobila avtonomijo, 1966 suverenost. 1970 je z ustavnimi spremembami postala republika. 1973 je podpisala ustanovitveni akt Karibske gospodarske skupnosti (CARICOM). S sprejetjem ustave 1980 so začeli vzpostavljati enotno socialistično državo. Zaradi slabih gospodarskih razmer pa je predsednik Hugh Desmond Hoyte (1985–92) razglasil privatizacijski program za podržavljeno industrijo. Na volitvah 1992 je zmagala socialistična Narodna napredna stranka. Novi predsednik je postal Cheddi Jagan, ki je umrl 6.3.1997; nasledila ga je vdova Janet Rosenberg Jagan. Na volitvah marca 2001 je zmagal Bharrat Jagdeo.

Sorodna gesla: Georgetown | Gvajana | Kaieteur Falls | Venezuela

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek