• Išči po:
Vatikan (uradno ime Status Civitatis Vaticanae [latinsko], Stato della Città del Vaticano [italijansko], Sveti sedež), samostojna mestna državica na Apeninskem polotoku, v z. delu Rima.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 44 ha (najmanjša država na svetu), S–J 750 m, V–Z 1000 m
prebivalstvo ok. 1000 (stalno prebivalstvo); zaposleni v vatikanskih službah (ok. 3000) večinoma niso državljani Vatikana
upravni sedež Vatikan, 60 m nad morjem, na nizkem vatikanskem griču nedaleč od desnega brega Tibere
uprava papeška komisija, ki jo vodi kardinalski državni sekretar, opravlja državno-posvetne funkcije
članstvo v organizacijah različne organizacije OZN (ni pa članica OZN), OVSE
uradni jezik latinski (tradicionalni jezik katoliške Cerkve) in italijanski
denarna enota evro (oznaka EUR)


Državno ozemlje
Država Vatikan, obdana z leoninskim zidom, obsega mogočen kompleks zgradb s cerkvijo sv. Petra (zgrajena 1506–1614, največja krščanska cerkev), papeževo palačo (Vatikan), knjižnico, muzeji itd. ter vatikanske vrtove na Z. 1667 je G. L. Bernini zasnoval Petrov trg z značilnimi polkrožnimi kolonadami (284 okrasnih okroglih stebrov in 88 oglatih, podpornih stebrov, na balustradi 162 velikih kipov svetnikov, na sredini trga 25 m visok egipčanski obelisk), s katerim se papeževa palača odpira proti Angelskemu gradu na obrežju Tibere. Papeževa poletna rezidenca v Castel Gandolfu ob Albanskem jezeru, Cancelleria, Lateran, cerkev sv. Pavla, Santa Maria Maggiore, katakombe idr. zgradbe ne sodijo v samo območje Vatikana, a so kljub temu last svetega sedeža z eksteritorialnimi pravicami.
Prebivalstvo
Državljani Vatikana so v Rimu bivajoči kurialni kardinali, misijonarji, predstavniki tujih nunciatur, prelati in predstavniki cerkvenih redov, predstavniki švicarske garde in nadzorniki ter civilni uslužbenci, skupaj samo okoli tri četrtine vseh »stalnih prebivalcev«.
Na svetu je pribl. 900 mln. prebivalcev rimskokatoliške vere, predvsem v Evropi in Južni Ameriki (katoliška Cerkev). Pontificia Universitas Gregoriana je največja od številnih visokih šol v Vatikanu.
Državna ureditev
Italija je Vatikan priznala z lateransko pogodbo 1929, ko je postal neodvisna absolutna monarhija (teokracija). Nosilec vrhovne oblasti je papež, ki je hkrati poglavar rimskokatoliške Cerkve. Združuje zakonodajno, izvršilno in pravosodno oblast ter imenuje člane vladnih in upravnih organov (kurija). Med sedisvakanco (ko papeški sedež ni zaseden) prevzame papeško neomejeno oblast kolegij kardinalov. Vatikan ima tristopenjsko samostojno sodstvo.
Gospodarstvo
Vatikan je država brez svojega lastnega gospodarstva, vse blago uvaža. Dohodek izvira iz kapitala številnih delničarjev kurije iz Italije in iz tujine ter prispevkov diecez (škofij) iz vsega sveta. Dohodek prinašajo tudi obiskovalci vatikanskih muzejev (na leto več kot 1 mln. obiskovalcev), prodaja poštnih znamk, pravica do lastnih kovancev ipd., kar zagotavlja vzdrževanje zgradb, pokrivanje stroškov osebja, prispevke za radio in časopis, zdravstveno varstvo. Vatikan je povezan z italijanskim železniškim omrežjem.
Zgodovina
Cerkvena država, italijanska zgodovina.
11.2.1929 podpis lateranskih pogodb; sporazumi med svetim sedežem in kraljevino Italijo. Sveti sedež je priznal italijansko državo z glavnim mestom Rim, italijanska država pa suverenost svetega sedeža z Vatikanom pod papeško vrhovno oblastjo. Italija je v zameno za izgubo Cerkvene države dobila 1,75 mlr. lir; konkordat je določil katoliško vero kot državno vero (cerkvena zakonodaja o zakonski zvezi in obvezen verski pouk). Februarja 1984 nov konkordat z italijansko državo: katoliška vera ni več državna vera; nova ureditev davčnih in finančnih odnosov med Cerkvijo in državo. Od 1994 vodja kurije A. Sodano.

Sorodna gesla: Angelski grad | Bernini, Giovanni Lorenzo | Castel Gandolfo | cerkev sv. Petra | Cerkvena država | IOR | Italija | italijanska zgodovina | katoliška Cerkev | kurija | Lateran | L'Osservatore Romano | papež | Peter | Pij XI. | Rim | Sodano, Angelo | švicarska garda | V | Vatikan


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek