Brežice, mesto v Sloveniji, v v. delu Krške kotline, na terasi nad sotočjem Krke in Save, 150–162 m nad morjem, 6510 preb.; upravno, gospodarsko, izobraževalno, zdravstveno, kulturno središče. Razvile so se okoli gradu; ta se omenja 1249, na novo zgrajen 1529–60 oz. do 1590; veliko baročno slavnostno dvorano je verjetno poslikal F. K. Remb (ok. 1700), slavnostno stopnišče in kapelo nemški/avstrijski slikar F. J. I. Flurer (1721–27). V župnijski cerkvi sv. Lovrenca (1782) so freske poznonazarenskih slikarjev T. Fantonija in J. Brolla (1861) ter S. Kregarja (1966); v podružnični cerkvi sv. Roka (druga polovica 17. st.) freska Marijinega vnebovzetja (začetek 19. st.) graškega slikarja M. Schifferja. Brežice so pomembno obrtno in trgovsko središče jv. dela Štajerske; nekdaj rečno pristanišče, promet po Savi, trgovina; tovarna pohištva, tekstilne, strojne, kovinske tovarne, opekarna; borznoposredniška hiša, splošna bolnišnica, gimnazija, Posavski muzej.

Zgodovina: poselitev že v prazgodovini, keltski grobovi iz 2. st. pr. n. š., izkopanih 63 planih žganih grobov mokronoške skupine; v moških grobovih najdeno železno orožje (v dveh celo ostanki keltskega bojnega voza), v ženskih raznovrsten bronasti nakit. 1941 so Nemci iz mesta in okolice izgnali 17.259 ljudi.

Sorodna gesla: Kregar, Stane | Krka | Krška kotlina | mokronoška skupina | Sotla


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek