Plečnik, Jože, slovenski arhitekt, urbanist in oblikovalec, *23.1.1872 Ljubljana, †7.1.1957 prav tam; sodi med pionirje evropske in slovenske moderne arhitekture; redni član SAZU (1938); Zacherlova hiša (1903–05; iz njegovega dunajskega obdobja) je izviren prispevek k secesijski arhitekturi, cerkev sv. Duha (1910–13) pa sodi med prve sakralne železobetonske stavbe v Evropi; v drugem, praško-ljubljanskem obdobju je v ospredju ureditev praškega gradu in vrtov; to je bila prva Plečnikova urbanistična izkušnja pred urejanjem Ljubljane. Poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice (1936–41) je brez dvoma vrh ljubljanskih prizadevanj; pojem Plečnikova Ljubljana označuje še vrsto monumentalnih stavb v mestnem jedru – zaokroža ga zadnje veliko uresničeno delo za ljubljanske Žale (1938–40). Po drugi svetovni vojni je Plečnik obnovil opuščeni križevniški samostan v Ljubljani in se posvečal predvsem nalogam dekorativne narave (knjižne opreme, umetna obrt). Plečnik se je vseskozi ukvarjal z oblikovanjem pohištva, svetil, liturgičnih predmetov. Svoje delo večkrat predstavil v knjižni obliki (Architectura perennis, 1941, Napori, 1955, obe deli skupaj s F. Stelètom). 1949, 1952 Prešernova nagrada.
Dostopnost