sonda,
1. splošno: priprava ali naprava za merjenje, preiskovanje, opazovanje, preskušanje oz. zaznavanje razl. procesov, pojavov ali stanj. Navadno predstavlja del merilnega sistema in je nameščena neposredno na (težko dostopno ali nevarno) merilno mesto, od tam pa pošilja sistemu izmerjeni signal (električni, optični, slikovni).
Po obliki in namenu so si sonde zelo različne: preprosta temperaturna sonda meri npr. temperaturo v jeklarski peči, zahtevne vesoljske sonde pa so opremljene s številnimi merilnimi instrumenti. Ti prek radijskih valov pošiljajo izmerjene podatke (telemetrija). V meteorologiji se uporablja za meteorološka merjenja v višji atmosferi; tja jo ponese raketa ali balon. V medicini z razl. sondami (cevke, paličice, endoskop) preiskujejo notranjost telesa. V fiziki in tehniki se uporabljajo razl. vrste merilnih sond (npr. za tlak, pospešek). V pomorstvu s sondami merijo globino, vojska pa odkriva mine ter zaznava sevanja in bojne strupe.

Sorodna gesla: batisonda | endoskop | sondirati | telemetrija | umetno hranjenje | vesoljska sonda
2. rudarstvo: vrtina, ki omogoča vpogled v podzemne sloje, pri preskušanju materialov pa ugotavljanje sestave, stanja ali lastnosti vzorca.

Sorodna gesla: preskušanje materiala


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek