trave (Poaceae, starejše ime Gramineae), po vsem svetu razširjena družina rastlin enokaličnic, najpomembnejše in najbolj razširjene rastline za človekovo prehrano (npr. žita) in živinorejo (krma). Večinoma zelišča (izjema je bambus) z okroglimi votlimi stebli (izjema npr. sladkorni trst, koruza), v kolencih predeljenimi s prečnimi pregrajami. Listi so enostavni, suličasti ali črtalasti, brez peclja, listna nožnica objema v spodnjem delu steblo (bil, bilka). Cvetovi so neočitni, združeni v klaske; ti oblikujejo razl. enostavna ali sestavljena socvetja. V klasku so trije prašniki, ena plodnica z dvema peresastima brazdama, obdajajo ga predpleva, krovna pleva in večinoma dve ogrinjalni plevi. Po oprašitvi (veter) se semenska zasnova zraste z osemenjem v plod (zrno), bogato s škrobom. Iz enega zrna lahko z obraščanjem požene veliko bilk. Večina žit izvira iz vrst trav iz jz. Azije. Pri divjih travah klas v zrelosti navadno razpade, pri kulturnih sortah pa ne; zrna ločijo od plev z mlačvo in vejanjem. Samonikle vrste trave, deloma tudi kulturne rastline, so mdr. lisičji rep, ječmen, pahovka, medena trava, pasji rep, pasja trava, mačji rep, ljulka, boljka, stoklasa, masnica, migalica.
Dostopnost