Dobrudža ([dobrúdža], Dobrogea [dobródža]), pokrajina v jv. Romuniji, med Donavo in Črnim morjem; upravno vključena v okraja Tulcea in Konstanca; podnebje z vročimi poletji in mrzlimi zimami; granitno gričevje, pokrito s puhlico, ki se je med skoraj 600-letno turško vladavino spremenilo v stepo; pod romunsko upravo od 1878 se je sistematično in uspešno spreminjalo v žitorodno pokrajino. Na S je razmeroma veliko gozda (akacija, hrast); vinogradništvo in izvoz granita (tudi v Ukrajino) prek donavskih pristanišč Isaccea in Tulcea. Delta Donave (4300 km) ima poseben kmetijski in gospodarski pomen. Tam je bogata kolonija ptic (pelikani idr.), pomemben pa je tudi ribolov v delti in na jezerih (kaviar).
Zgodovina: v 6. st. pr. n. š. je na obalnem območju nastala grška kolonija; 5.–4. st. so jo osvojili Skiti, ki so si podredili Tračane; 29 pr. n. š. so jo priključili k rimski provinci Meziji. Vladavino vzhodnorimskega cesarstva so konec 7. st. nadomestili Bolgari, konec 14. st. pa Turki. Na berlinskem kongresu je Dobrudža pripadla Romuniji, z mirom v Bukarešti (1913) pa so dobili še j. Dobrudžo (6921 km2), ki je prej pripadala Bolgariji. Z romunsko-bolgarsko pogodbo 7.9.1940 je j. Dobrudža ponovno pripadla Bolgariji.
Dostopnost