novembrska revolucija, politični preobrat v Nemčiji (novembra 1918); sprožil ga je upor v floti; ko so ji ukazali izpluti proti sovražniku, je sledila vstaja mornarjev v Kielu (3./4.11.). Vzroki: naveličanost nad vojno, odlaganje političnih in družbenih reform. 7.11. je bila v Münchnu razglašena republika; 9.11. v Berlinu množične demonstracije, pod pritiskom teh je državni kancler princ Max von Baden objavil odstop cesarja Viljema II. in kanclerstvo predal F. Ebertu; Ph. Scheidemann je v nasprotju z Ebertovo voljo oklical »nemško republiko«, K. Liebknecht »socialistično republiko«. Izvršno oblast so prevzeli delavski in vojaški sveti (sovjeti); vrhovno izvršno oblast so 10.11. postavili delavski in vojaški sveti Velikega Berlina; prevzel jo je svet ljudskih pooblaščencev. Sestavljali so ga trije člani SPD (z Ebertom kot predsedujočim) in trije člani USPD. Radikalne sile (USPD in Spartakova zveza) so si prizadevale za državo svetov, večinski socialisti pa za parlamentarno demokracijo. Končno so prevladali zmerni (december 1918/januar 1919). 19.1.1919 so sledile volitve v narodno skupščino. 11.2.1919 je bil Ebert izvoljen za predsednika države, 13.2.1919 je narodna skupščina sestavila vlado.
Dostopnost