Flaubert [flobêr], Gustave, francoski pisatelj, *12.12.1821 Rouen, †7.5.1880 Croisset; razen kratkih potovanj po Orientu, v Grčijo in Italijo vse svoje življenje posvetil umetnosti, duševno zbolel; poleg Stendhala in H. de Balzaca klasik francoskega romana in pionir francoskega naturalizma; začetnik in predstavnik kritičnega, neosebnega in objektivnega realizma: protiromantična, protisubjektivistična, na absolutni objektivnosti znanstveno utemeljena umetnost, katere cilj je dovršeni jezik, ki nepristransko predstavlja upodobljeno predmetnost. Temelj njegovega umetniškega nazora je bil gnus do sodobne družbe in kulture, sovraštvo do pomanjkanja duha, trpljenje ob trivialnosti življenja in prevladi banalnosti. V svojih delih natančno predstavlja resničnost sodobnega vsakdana, zlasti v glavnih delih Gospa Bovary (Madame Bovary, 1857; sl. 1915, 1999), Vzgoja srca (L'éducation sentimentale, histoire d'un jeune homme, 1869; sl. 1950), Bouvard in Pécuchet (Bouvard et Pécuchet, 1881; sl. 1995).

Druga dela: Salambo (Salammbô, 1863; sl. 1931), Skušnjava svetega Antona (La tentation de Saint-Antoine, 1874; sl. 1994), Tri povesti (Trois contes, 1877; sl. 1917), Norčevi spomini (Mémoires d'un fou, 1901), November (Novembre, 1901; sl. 1953).

Sorodna gesla: Balzac, Honoré de | Eça de Queirós, José Maria | francoska književnost | realizem | Stendhal


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek