Transilvanija (romunsko Transilvania [transilvánija] ali Ardea [ardeál], madžarsko Erdély [êrdej]), Sedmograška, pokrajina v veliki kotlini znotraj karpatskega loka v Romuniji, ok. 60.000 km2; na Z jo obdaja pogorje Bihor, na S, V in J pa lok Karpatov; od 1000 so jo naseljevali Madžari in od 13. st. Vlahi (dakoromansko pastirsko ljudstvo). Pred ok. 800 leti so jo začeli gospodarsko in kulturno razvijati transilvanski Sasi. Vsa mesta v Transilvaniji so po nastanku nemška. Najpomembnejša so Cluj-Napoca, Braşov, Sibiu, Târgu Mureş in Sighişoara. Gradovi, mestne utrdbe in cerkve v vaseh spominjajo na nekdanje čase. Transilvansko gričevje (visoko 300–700 m) ima precej padavin, topla poletja in razmeroma ostre zime, ki trajajo tri do štiri mesece. Na pretežno rodovitni prsti se je razvilo raznovrstno in produktivno kmetijstvo (pšenica, koruza, vinogradništvo, živinoreja). Rudna bogastva, kot so sol, železo in barvne kovine (še posebej v pogorju Munţii Metaliferi) in v novejšem času zemeljski plin.
Dostopnost