VOR (kratica za angleški Very High Frequency Omnidirectional Range System), postopek avtomatske letalske navigacije, ki deluje v območju zelo visokih frekvenc (108–118 MHz, tj. UKV območju). Postaja na Zemlji oddaja dva signala: enega (referenčni signal) oddaja enakomerno v vse smeri, drugega (fazni signal) pa z ozko usmerjeno anteno (antena se vrti). Fazni signal je moduliran: ko je antena usmerjena proti S, sta referenčni in fazni signal v fazi, ko pa se antena vrti, se faza signala spreminja. Pri zasuku proti V znaša 90°, ko oddaja proti J, pa 180°. Okrog postaje nastane polje elektromagnetnih valov z značilno fazno razliko, ki se kot premice v vse smeri širijo od mesta oddajanja. Ker se namišljene črte širijo radialno od oddajnika, se imenujejo radiali. Sprejemnik v letalu prestreže oba signala (oz. radial) in na podlagi fazne razlike med njima ugotovi, v kakšni smeri (glede na oddajno postajo) je letalo (azimut). Če sta npr. sprejeta signala v fazi, leti letalo severno od oddajnika. Oddajne postaje (radijski svetilniki) so vrisane v karte. Oddajajo na značilni frekvenci, ob tem pa prenašajo še identifikacijski signal. S sprejemom z dveh postaj lahko pilot razmeroma natančno določi svojo lego; pogosto si pomaga še s kompasom. Če oddaja postaja z letališča, na katerega je letalo namenjeno, lahko pilot leti natančno po radialu. VOR dopolnjujejo in spodrivajo novejši navigacijski sistemi (VORTAC, radijska navigacija, satelitska navigacija).
Dostopnost