gasilna sredstva, snovi, ki se uporabljajo za gašenje požarov; z gasilnimi aparati, cevovodi ali letali jih brizgajo ali pršijo na mesto požara. Delujejo na tri načine: ohlajajo gorljive snovi, jih prevlečejo z nevnetljivo plastjo ali spodrinejo kisik z mesta gorenja. Voda gasi ogenj z ohlajanjem goreče snovi pod temperaturo plamenišča, z omakanjem pa preprečuje dostop kisika. Ni primerna za gašenje gorečih organskih tekočin (nafta, bencini, olja), ki so redkejša od vode in na njej plavajo, in električnih naprav, ker zaradi njene električne prevodnosti po njej teče električni tok. Pena iz negorljivih snovi prepreči dostop kisika v zraku do goreče snovi. Pena nastane tako, da vodi pod tlakom dodajo penilec, z učinkovanjem žveplove(VI) kisline na alkalne karbonate, ali s prepihovanjem peneče se raztopine s stisnjenim zrakom ali ogljikovim dioksidom. Sodobni gasilni aparati temeljijo na visokoekspanzijskih postopkih, pri katerih se prostornina penečih snovi poveča do 1000-krat; nastane do 200 m3 pene v minuti. Za gašenje gorečih lahkih zlitin (npr. pri gašenju požarov v letalih) in električnih naprav so primerni halogenogljikovodiki (npr. tetrakloroogljik in fluoroogljikovodiki), ki jih iz jeklenke potiska utekočinjen CO2; delujejo protikatalitično oz. zavirajo oksidacijo. Za gašenje se veliko uporablja utekočinjen CO2, ki se pri izstopu iz jeklenke zaradi padca tlaka zelo ohladi (do –79 °C); ker je težji od zraka, ga v okolici gorenja spodrine in obenem hladi gorečo snov.
Dostopnost