Bled, turistično mesto v Sloveniji, v sz. delu Ljubljanske kotline, 450–580 m nad morjem, 5252 preb.; prvič omenjen 1004, takrat podložen briksenskim škofom; znamenito Blejsko jezero z otokom. Na skali nad jezerom v zasnovi gotski grad, večkrat prezidan (mdr. 16./17. st., obnovljen 1951–61), v grajski kapeli (16. st.) iluzionistične freske (ok. 1700); načrt za današnjo neogotsko župnijsko cerkev sv. Martina pod gradom (1904/05) je izdelal dunajski arhitekt F. von Schmidt, notranjo opremo J. Vancaš, s freskami jo je poslikal S. Pengov (1932–37). Na Blejskem otoku poznogotska (1465), v 17. st. barokizirana romarska Marijina cerkev, ostanki petih sakralnih arhitektur (verjetno 9.–14. st.), v prezbiteriju ostanki fresk (ok. 1465) slikarjev iz kroga Bolfgangusa de … cz …, rezljani glavni oltar (1747), trije stranski oltarji (1699), delo M. Kuša; stavba proštije in velike stopnice (17. st.). V muzeju arheološke najdbe iz okolice, zgodovinska predstavitev kraja; termalni vrelci (23 °C); letna rezidenca Karađorđevićev in Tita; alpski zdraviliški, letoviški, kongresni, izletniški, zimskošportni turizem; smučišči na Straži (642 m), Zatrniku (870–1265 m); igrišče za golf, hipodrom, alpski letalski center Lesce, pokrito drsališče, regatni center, kamp, igralnica, festivalna dvorana; uprava Triglavskega narodnega parka. Gozdarstvo, tekstilna industrija, gradbeništvo. Bled z okolico med obema Savama je nepretrgano poseljen od konca paleolitika. Največ najdišč iz staroslovanskega obdobja (7.–10. st.), kar zadeva to obdobje, najbolje raziskano območje v Sloveniji (več grobišč, cerkvi, poti, naselbina). Analiza arheoloških virov, zemljiškega katastra, imen, pisanih virov kaže ustaljeno zemljiško razdelitev od naselitve Slovanov, na podlagi tega ugotovitve o gospodarski, družbeni, upravni ureditvi v zgodnjem srednjem veku. Izjemna najdba sebenjskega zaklada, edinega tovrstnega v v. Alpah, omogoča vpogled v življenje in domačijo staroslovanskega kmeta svobodnjaka.
Dostopnost