sinteza [grško], 1. splošno:sestavljanje, povezovanje delov oz. nasprotij v enoto.2. filozofija:v spoznavni teoriji je sinteza povezovanje razl. občutkov, predstav in pojmov na podlagi sposobnosti spoznavanja. Sintetične sodbe so izjave, kjer je subjektu s predikatom pripisana nova vsebina (empirična sodba), nasprotno analitična sodba (analiza). V Heglovi dialektiki je sinteza višja enotnost, ki izhaja iz teze in antiteze.
Sorodna gesla: analiza | Hegel, Georg Wilhelm Friedrich3. kemija:priprava snovi iz kemijskih reaktantov ali surovin s pomočjo kemijskih reakcij. Sinteza je lahko naravni (biosinteza) ali umetni proces, ki poteka ob sprejemanju ali oddajanju energije. Sinteza je poleg kemijske analize osnova kemijskih raziskav; v kemijski industriji je temelj za pripravo izjemnega števila snovi, materialov, dobrin in drugih industrijskih produktov. K sintezi prištevamo reakcije, kot so npr. ciklizacija, pretvorba, izomerizacija, vulkanizacija, polimerizacija, poliadicija, polikondenzacija, viniliranje.
Dostopnost