Popol Vuh [v kičijskem jeziku ‘knjiga zbora’], sveta knjiga Indijancev Kičejcev (naseljenih v goratem predelu Gvatemale); napisal jo je anonimni Indijanec ok. 1530 v latiničnih črkah in v kičijskem jeziku na podlagi indijanskega slikovnega besedila in ustnega izročila. Prvič tiskana 1857. Izvirnik je danes izgubljen. Vsebuje: mitologijo (stvarjenje sveta, obdobje demonov junakov, praočetov in kraljev), rodovna izročila, pesmi in kronike. Popol Vuh velja za najpomembnejši relikt indijanske književnosti in pomemben vir za etnologijo in zgodovino gorskih plemen Kičejcev.