izpit, dokazovanje določenih sposobnosti, spretnosti in znanj; razlikujemo sprejemni izpit (dokazovanje ustreznega predznanja za nadaljevanje izobraževanja), izbirni izpit (izbira kandidatov, ko je omejen vpis v šolo; numerus clausus), predmetni izpit (izpit iz posameznega predmeta med šolanjem), popravni izpit (izpit iz predmeta, pri katerem je učenec ob koncu pouka ocenjen negativno; popravni izpit se lahko opravlja iz omejenega števila predmetov, največ iz treh), razredni izpit (izpit iz vseh predmetov določenega razreda, če je učenec neocenjen ali negativno ocenjen iz več predmetov, kot jih lahko popravi s popravnim izpitom), izpit ob koncu izobraževanja (razl. vrste izpitov: matura, zaključni izpiti, pomočniški izpiti, državni izpiti, mojstrski izpiti, diplomski izpiti, doktorski izpiti, rigoroz); vsak izpit je povezan z določenimi pravicami. Izpitni sistem je pogosto izpostavljen kritiki; ta zadeva zlasti pomanjkljivosti učnih ciljev pri izpitih, nezadostno objektivnost izpitnih postopkov ter odvisnost rezultatov od trenutnih okoliščin (izpitni stres).

Sorodna gesla: eksamen | ekstemporale | izbor | kandidat | klavzura | latinum | magna cum laude | numerus clausus | rigoroz | strokovni izpit | učni cilj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek