biser,
1. zoologija: kroglica iz biserovine v mnogih mehkužcih, predvsem v bisernih školjkah. Če zaide med plašč in lupino tujek, npr. peščeno zrno, se začnejo okrog njega izločati tanke plasti biserovine; nastane kroglica, tj. biser. Vrednost bisera je odvisna od velikosti, oblike, barve in sijaja. Biser dobijo tudi z umetnim gojenjem bisernic (po postopku Japonca K. Mikimota) oz. jih delajo iz razl. snovi.

Sorodna gesla: biserne školjke | dragi kamen | konhagen | Mikimoto, Kokichi | ogrlica | Réaumur, René Antoine | škrlatniki
2. etnologija: poleg pravih biserov ves nakit in oblike denarja iz dragih kamnov, školjčnih in jajčnih lupin, kamnov, lesa ali stekla (agrijski biseri) v obliki biserov; pogosto pomemben vir o trgovinskih odnosih.

Sorodna gesla: agrijski biseri
3. živilska tehnologija: biser vino, polpeneče se vino; iz namiznega ali kakovostnega vina dobljeno vino, ki se v kozarcu prijetno peni zaradi povišane količine ogljikovega dioksida. Količina ogljikovega dioksida je višja kakor pri namiznih vinih (0,5–1,5 bar nadtlaka pri 20 °C). Takšno ali zelo podobno vino imenujejo v Nemčiji Perlwein, v Franciji vin pétillant, v Italiji vino frizzante, v Švici Sternwein. Pri nas sta znana Radgonski in Grajski biser.

Sorodna gesla: frizzante | mirno vino | vino


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek