Južni Sokol, prvo slovensko telovadno društvo, ustanovljeno 1863 v Ljubljani; člani so gojili telovadbo in družabno življenje ter s svojo dejavnostjo budili nacionalno zavest med Slovenci. Izdali so prvo slovensko strokovno knjigo Nauk o telovadbi (2 knjigi, 1867, 1869). Južni Sokol je bil 1867 prepovedan, leto pozneje je začel delovati kot Ljubljanski sokol; ta je začel vplivati na razvoj sokolskega gibanja tudi drugod. 1905 je bila ustanovljena Slovenska sokolska zveza, ki je propagirala društveno telovadbo po načelih ustanovitelja sokolstva na Češkem, Miroslava Tyrša (1832–1884). Po združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov so zastopniki posameznih sokolskih zvez 1919 v Novem Sadu ustanovili skupno organizacijo Jugoslovanski sokolski savez s sedežem v Ljubljani. Na svojih manifestacijah, imenovanimi zleti, so nastopali v slikovitih krojih. 1924 so Sokoli prvič sodelovali na olimpijskih igrah (v Parizu) in to zelo uspešno, saj je član L. Štukelj osvojil dve prvi mesti, olimpijska vrsta pa četrto mesto; vidne uspehe so dosegali na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih, vse do začetka druge svetovne vojne.
Dostopnost