Univerza v Ljubljani, ustanovljena 1919 na podlagi tradicije ljubljanskega visokega šolstva; k temu sodijo: protestantske stanovske šole (1563–98), jezuitsko srednje in višje šolstvo (od 1597 do razpustitve reda 1773), državni licej s filozofskim, teološkim in medikokirurškim študijem, francosko univerzo – centralne šole (1810–13), ponovno avstrijski licej (do 1849) ter zgolj teološki študij v pomarčnem obdobju. Od 1848 je bila ustanovitev slovenske univerze ena temeljnih narodnih zahtev. Prvi rektor Univerze v Ljubljani je postal matematik J. Plemelj; na teološko, pravno, filozofsko, tehnično in (nepopolno) medicinsko fakulteto se je 1919/20 vpisalo 914 študentov in 28 študentk; do druge svetovne vojne se je število slušateljev povečalo na več kot 2400. 1929–41 je bila univerza imenovana po kralju Aleksandru I., 1979–90 po E. Kardelju; zaradi političnih razlogov izključena teološka fakulteta (1952–92). Zdajšnjo organiziranost ureja zakon o visokem šolstvu (sprejet 22.12.1993). Univerza v Ljubljani združuje 22 fakultet, 1 visoko šolo in 3 akademije, Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralno tehniško knjižnico; več kot 5000 zaposlenih (ok. 2000 profesorjev); ok. 40.000 rednih in izrednih študentov; je tudi najpomembnejši slovenski znanstveno-raziskovalni zavod.
Dostopnost